Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

mslavko · Pridružen/-a: 24.06. 2011, 08:21 Prispevkov: 133

OREH - bolezni in škodljivci
Orehova muha
rožice

dodala katrinca

Navadni oreh ( Juglans regia )

Oreh spada v družino Juglandaceae v rod Juglans L. V ta rod spadajo naslednje vrste oreha, ki so razširjeni po vseh kontinentih in sicer:

Navaden oreh (Juglans regia L.). Imenujejo ga še grški, perzijski, v ZDA pa ta oreh imenujejo angleški. To je najbolj razširjena vrsta oreha.
Sivi oreh ( Juglans cinerea L.) Izvira iz Amerike in je odporen na mraz.
Japonski oreh (Juglans sieboldiana Maxim). Izvira iz Japonske in je zelo odporen na mraz.
Črni ali ameriški oreh (Juglans nigra L.) Izvira iz Amerike, srečujemo ga tudi po gozdovih.
Kalifornijski oreh (Juglans californica Watson). Izvira iz severne Amerike.
Mandžurijski oreh (Juglans mandschurica Maxim). Gojijo ga kot okrasno drevo.
Kavkaški oreh (Juglans pterocarpa)
Kubanski oreh ( Juglans insularis)
Bolivijski oreh (Juglans boliviensis)

Iz rodu Careya pa je interesantna vrsta Careya pecan, ki ga pri nas poznamo kot pekan oreh.Plod tega oreha je podolgovat s tanko lupino.

Domovina navadnega oreha je domnevno Kitajska kasneje se je razširil v Perzijo, Indijo in ostala področja. Navadni oreh je izrazit heliofit , zato ga moramo saditi na sončne lege, ne ustrezajo pa mu mokra in slabo odcedna tla in lege ki so izpostavljene hladnim vetrovom. Oreh je občutljiv na podnebne razmere spomladi, ko odganja in cveti, saj mladice zmrznejo pri temperaturi 0 stopinj celzija in pa jeseni ko radi pomrznejo neoleseneli enoletni poganjki. Zato se pri selekciji iščejo tipi, ki pozno odganjajo in jeseni hitro zaklučijo rast. Na splošno velja, da orehi dobro uspevajo v vinogradniških legah.Njegova gospodarska korist pa je še toliko večja, ker raste tudi na strmih in skalnatih terenih.Uspeva do nadmorske višine 1000 m. Oreh je pomembna sadna vrsta, saj se uporablja v prehrani, zdravilstvu, v pridelavi barvanja kož, kozmetiki, njegov les pa je cenjen v lesni industriji, korenina pa v orožarski industriji za izdelavo puškinih kopit. Oreh je drevo, ki lahko doseže višino do 20-25 m in v širino 15-20 metrov in doseže starost sto in več let. V Kočevski Reki raste oreh, ki je star 400 let, obseg debla na prsni višini je 434 cm, v višino pa meri 15 metrov in je krajevna znamenitost.Tako velikost lahko dosežejo drevesa, ki so bila vzgojena iz semenjaka, cepljeni orehi pa so nekoliko nižje rasti. Zaradi velikosti drevesa moramo posebno pozornost nameniti pri saditvi orehov na zadostno medsebojno razdaljo. Ta naj bi znašala za necepljene orehe 10 x 8 m za cepljene orehe pa 8 x 7. V nekaterih državah zaradi ekonomičnosti v nasadih po zasaditvi orehov posadijo za nekaj let tudi jablane na šibko rastočih podlagah in jih kasneje odstranijo. Snov juglon, ki jo oreh vsebuje v lubju, listih, plodovih in v koreninah pa škoduje nekaterim rastlinam, če jih gojimo pod orehom, ker ta snov upočasnuje rast teh rastlin in lahko celo propadejo. Za razliko od ostalega sadnega drevja se korenine oreha razvijejo precej širše kot krošnja.Ker ima oreh redko krošnjo, ga praviloma ni potrebno obrezovati. Odstranjujemo samo tiste veje, ki rastejo v notranjost krošnje in ki so poškodovane. Najbolje je, da veje odstranjujemo konec julija in v avgustu, vse rane pa zamažemo s cepilno smolo. Oreh je enodomno drevo, ker ima ločene moške ( mačice ) in ženske cvetove ( rumene barve ). Pri nekaterih orehih ženski in moški cvetovi ne cvetijo istočasno (dihogamija), zato je dobrodošlo, da imamo v bližini še drugo sorto- opraševalca. Pri nekaterih sortah pa moški in ženski cvetovi cvetijo istočasno (homogamija). Opraševanje pri orehu opravlja veter, ki raznaša moški cvetni prah na brazde pestiča ženskega cveta. Pri nekaterih sortah pa se plodovi razvijejo tudi brez oplodnje (apogamija). Orehi zorijo od septembra pa do oktobra, plodovi pa so zreli ko lupina poči in začnejo sami odpadati iz nje. Plodove moramo pobirati vsak dan z zemlje, drugače jih lahko napade plesen. V primeru, da se zelena lupina ne da ločiti od orehov take plodove zložimo na kup in jih pokrijemoz listjem ali slamo. Po nekaj dnevih se taki plodovi z lahkoto ločijo od lupine. Zreli orehi imajo cca. 30 % vode, zato lahko splesnijo in počrnijo. Zaradi tega moramo pobrane orehe posušiti. Shranimo jih v zračnem, suhem in hladnem prostoru, ker lahko v nasprotnem primeru postanejo zaradi vsebnosti maščob žarkasti. V intenzivni predelavi zaradi kupcev in izgleda plodov orehe belijo z klorom ali žveplom in jih pred prodajo klasificirajo po kvaliteti plodov. V nasprotju od jablan ali hrušk je pri orehih manjše število sort. Pri orehih je priporočljivo, da imajo plodovi tanko in svetlo lupino, da se lahko luščijo, da jedrca čimbolj zapolnjujejo luščino in da imajo velik procent izplena jedrca v sami lupini. Pri orehih so najpogostejše bolezni in škodljivci orehova rjava pegavost, orehova črna pegavost (orehov ožig), orehova muha in orehov ter jabolčni zavijač. V nasprotju od ostalih sadnih vrst oreh ni ogrožen od voluharja.

majdra · Objavljeno: 27 Jan 2012 10:02 Naslov sporočila:

V letu 2011 je na orehih ostalo veliko plodov . Ne samo pri meni , vidim tudi na drugih orehih . Še zdaj jih pobiram drobim in nastavljam siničkam.
Kaj bi bil vzrok ?

mslavko · Pridružen/-a: 24.06. 2011, 08:21 Prispevkov: 133

majdra · Objavljeno: 27 Jan 2012 11:30 Naslov sporočila:

Hvala za odgovor
Drevesa so visoka , bi bilo težko in drago.

mslavko · Pridružen/-a: 24.06. 2011, 08:21 Prispevkov: 133

mslavko · Pridružen/-a: 24.06. 2011, 08:21 Prispevkov: 133

Sorte navadnega oreha:

Ker orehi pričnejo odganjati konec aprila in v začetku maja moramo predvsem za kontinentalno Slovenijo in nevinogradniška območja, kjer orehi prav tako lepo uspevajo, izbirati predvsem sorte, ki odganjajo srednje pozno ali pozno, ker do Sv. Pankracija (12.5), Sv. Servacija (13.5.) in Sv. Bonifacija (14.5.) med ljudmi znani kot »ledeni možje« ali ledeni svetniki obstoja nevarnost slane, oz. pozebe.

Adams je ameriška sorta.Odganja in cveti srednje zgodaj zato je primerna za vinogradniške lege. Plod je velik, okroglo jajčaste oblike z tanko lupino.

Buchlov je češka sorta. Odganja in cveti zgodaj, zato je primerna za vinogradniška območja. Plodovi so veliki, podolgovati z srednje debelo luščino.

Elit je selekcija Biotehnične fakultete v Ljubljani, izpostava Maribor. Je sejanec francoske sorte iz Grenobla. Odganja in cveti pozno, redko pozebe,zato je primeren za nevinogradniške lege. Plod je jajčast, srednje velik z nekoliko debelejšo lupino.

Fernette je francoska sorta. Odganja in cveti pozno, zato je primerna za nevinogradniške lege. Plod je velik, ovalno okrogle oblike z tanjšo lupino.

Fernor je francoska sorta. Odganja in cveti pozno, zato je primerna za nevinogradniške lege. Plod je srednje velik, podolgovat z tanjšo lupino.

Franquette je francoska sorta iz okolice Grenobla. Odganja in cveti pozno, redko pozebe, zato je primeren tudi za nevinogradniška območja. Plod je srednje velik do velik, podolgovat z tanko lupino.

G-120 je nemška sorta, Geisenhaimska selekcija. Odganja in cveti srednje pozno, zato bi bila primerna tudi za nevinogradniška območja. Ima srednje velike do velike plodove. Luščina je srednje debela.

G-1239 je nemška sorta, Geisenhaimska selekcija.Odganja in cveti srednje zgodaj zato je primerna za vinogradniška območja. Plod je srednje velik, ovalno- okrogle oblike z srednje debelo luščino. Jedrca te sorte so rdeče barve zato je interesantna za slaščičarsko industrijo.

G-139 je nemška sorta iz okolice Veinheima. Je Geisenheimska selekcija. Odganja in cveti zgodaj, primerna za vinogradniška območja. Plod je srednje velik do velik, ovalen s srednje debelo lupino.

G-26 je nemška sorta iz Porenja. Je Geisenheimska selekcija. Odganja in cveti pozno, zato je primerna za nevinogradniške lege. Plod je podolgovat, srednje velik z tanko lupino. Ker je manjše rasti je zelo primeren za vrtove.

Haloze je selekcija Biotehnične fakultete v Ljubljani, izpostava Maribor.Izvira iz Zavrča v Halozah. Ker odganja in cveti zgodaj je primeren za vinogradniške lege. Plod je jajčast ,srednje velik z nekoliko debelejšo lupino.

Ibar je srbska sorta selekcionirana v Novem Sadu. Odganja in cveti pozno, zato je primeren za nevinogradniške lege. Plod je srednje velik s srednje debelo lupino.

Hartley je ameriška sorta. Odganja in cveti srednje pozno, občutljiva je za jesenske pozebe, zato je primerna za vinogradniške lege. Plod je srednje velik, luščina je tanka.

Jupiter je češka sorta. Odganja in cveti zgodaj, zato je primerna za vinogradniške lege. Plod je srednje velik do velik, ovalne oblike z gladko in tanko luščino.

Kasni grozdasti je srbska sorta selekcionirana v Novem Sadu. Rodi v grozdih, od tod tudi ime. Odganja in cveti pozno zato je primerna za nevinogradniške lege. Plod je srednje velik z srednje debelo luščino.

Lara je ameriška sorta. Odganja in cveti srednje pozno zato bi bila primerna tudi za nevinogradniške lege. Plod je velik, jajčaste oblike z tanko luščino.

MB-24 je selekcija Biotehnične fakultete v Ljubljani, izpostava Maribor. Odganja in cveti pozno zato je sorta primerna za nevinogradniške lege. Plod je srednje velik, ovalne oblike z srednje debelo luščino.

Meylannaise je francoska sorta. Odganja in cveti pozno zato je primerna za nevinogradniške lege. Plod je velik, okrogle oblike z tanjšo lupino.

Mayette je francoska sorta iz okolice Grenobla. Odganja in cveti srednje pozno. Bolj je primerna za vinogradniške lege. Plod je srednje velik z tanjšo lupino.

Novosadski pozni je srbska sorta selekcionirana v Novem Sadu.Odganja in cveti pozno, zato je primeren za nevinogradniške lege. Plodovi so srednje veliki, ovalne oblike s poudarjeno konico in tanko lupino.

Parisienne je francoska sorta iz okolice Grenobla. Odganja in cveti pozno, redko pozebe zato je primerna tudi za nevinogradniška območja. Plod je velik, jajčast s tanko lupino.

Petovio je selekcija Biotehnične fakultete v Ljubljani, izpostava Maribor. Izvira iz Ptujske gore. Odganja in cveti srednje zgodaj zato je primeren za vinogradniške lege. Plod je okroglast, srednje velik. Lupina je tanka.

Rasna je srbska sorta selekcionirana v Novem Sadu. Odganja in cveti srednje zgodaj zato je bolj primerna za vinogradniške lege. Plod je velik, podolgovato okroglast z tanko lupino.

Ronde de montignac je francoska sorta. Odganja in cveti srednje pozno zato bi bil primeren tudi za nevinogradniška območja. Plod je manjši do srednje debel, okrogel z srednje debelo lupino.

Sibišel 44 je romunska sorta. Odganja in cveti pozno zato je primerna za nevinogradniške lege. Plod je velik z tanko luščino.

Sorrento je italijanska sorta. Odganja in cveti zgodaj zato je primerna za vinogradniška območja.Plod je srednje velik, valjaste in zašiljene oblike. Ima srednje debelo lupino.

Srem je srbska sorta selekcionirana v Novem Sadu.. Odganja in cveti srednje zgodaj, zato je bolj primeren za vinogradniške lege. Plod je velik, luščina je tanka in gladka.

Šampion je srbska sorta selekcioniran v Novem Sadu. Odganja in cveti zgodaj zato je primerna za vinogradniške lege. Plod je velik z tanko lupino.

Šejnovo je bolgarska sorta.. Odganja in cveti srednje zgodaj. Bolj je primeren za vinogradniške lege. Plod je srednje velik, ovalne oblike in s tanko lupino.

Tisa je srbska sorta selekcionirana v Novem Sadu.Odganja srednje zgodaj zato je primerna za vinogradniško območje. Ima velike plodove, okrogle oblike z tanko luščino. Je zelo rodna sorta.

Vujan je srbska sorta selekcionirana v Čačku. Odganja in cveti srednje zgodaj, zato je primerna za vinogradniške lege. Ima srednje velike plodove okroglo ovalne oblike, luščina je srednje debela.

muha · Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107

mslavko, zlata vredni podatki za vse, ki se šele odločajo o saditvi orehov!

mslavko · Pridružen/-a: 24.06. 2011, 08:21 Prispevkov: 133

Optimist · Objavljeno: 28 Jan 2012 18:53 Naslov sporočila:

Pa so vse zgoraj naštete sorte tudi pri nas dobavljive?

mslavko · Pridružen/-a: 24.06. 2011, 08:21 Prispevkov: 133

Melona · Objavljeno: 29 Jan 2012 12:03 Naslov sporočila:

O, tole pa je zanimivo branje! Mslavko, ne odlašajte predolgo z nadaljevanjem, prosim, me zelo zanima Razz

. Pa želim si, da bi svoje mnenje povedali. Kateri se vam zdi dober, če katerega morda odsvetujete ali priporočate. Hvala.

DR · Objavljeno: 30 Jan 2012 21:43 Naslov sporočila:

Pozdravljeni!
Tudi jaz imam navadne orehe,Problem pa je res s črnimi orehi. Pri nas so sicer lepi celo leto. Ko pa dozorijo in bi se morala zunanja lupina odpreti, postane črna. Če odtrgam tisti oreh in ga olupim (odstranim to črno mehko lupino) pa je notri zelo lep oreh. Ko se posuši ostane do uporabe lep in ormalnega okusa. Ali ima kdo kak nasvet kako preprečiti to " gnitje" lupine?
Lep pozdrav
_________________
lepo je vrtnariti

mslavko · Pridružen/-a: 24.06. 2011, 08:21 Prispevkov: 133

bojan66 · Objavljeno: 31 Jan 2012 09:53 Naslov sporočila:

Slavko, kako prepoznamo posamezno sorto oreha...zdaj ko si me izobrazil v širino orehov, sem v dilemi kaj imam sam...? lep dan Bojan

mslavko · Pridružen/-a: 24.06. 2011, 08:21 Prispevkov: 133

mslavko · Pridružen/-a: 24.06. 2011, 08:21 Prispevkov: 133

Razmoževanje orehov:

Oreh lahko razmnožujemo s semenom (spolno ali generativno razmnoževanje) in cepljenjem. Strokovnjaki proučujejo tudi vegetativno razmnoževanje s potaknjenci vendar rezultati trenutno še niso spodbudni.

Razmnoževanje s semenom:

To je najstarejši način razmnoževanja orehov, ki se razen v sadjarstvu uporablja tudi v gozdarstvu. Gre za enostaven in poceni način razmnoževanja. Pri tem načinu razmnoževanja se lastnosti staršev običajno ne prenašajo v celoti na potomce. Priporočljivo bi bilo, da bi bili plodovi, katere bomo sejali oprašeni samolastno t.j. da bi bil plod oprašen z moškim cvetnim prahom iz istega drevesa ali da bi bili plodovi apogamni vendar je to samo teorija, saj v naravi ne moremo prepoznati posameznega ploda in vedeti na kakšen način je bil oprašen. Povedano drugače v takem primeru vemo kdo je »mama« določenega ploda, ne vemo pa kdo je »oče«. Za ta način razmnoževanja uporabljamo zrele in nepoškodovane plodove matičnega drevesa katere posušimo v senci. Za razmnoževanje s semeni nikoli ne jemljemo plodov kupljenih v trgovini, ker so taki plodovi sušeni v sušilnicah in hranjeni v hladilnicah in ni verjetno, da bi kalila. Plodove katere smo odbrali in posušili lahko jeseni sejemo na stalno mesto v sadovnjaku. V ta namen na ustrezne razdalje izkopljemo 50 cm globoke jame velikosti 50x50 cm. Da bo sadika lepo rasla opravimo založno gnojenje z rudninskimi gnojili ob obodu jame pognojimo tudi z preležanim hlevskim gnojem. Nato jamo zasujemo z izkopano in prerahljano zemljo do višine 8 cm od nivoja višine jame. Čeprav oreh relativno rad kali položimo na ustrezno razdaljo v jamo po tri orehe, tako da bodo šivi orehov vzporedni z nivojem zemlje in nato orehe zasujemo z manjkajočo 8 cm plastjo zemlje. Ker pa obstoja nevarnost, da nam bodo pozimi poljske miši in drugi škodljivci pojedli orehe, katere smo dali v jamo lahko seme prezimimo v ustrezni kleti ali skladišču vendar pa temperatura v teh prostorih ne sme biti višja kot 8 stopinj celzija, sicer bi lahko semena predčasno vzklila. Take orehe, ki so na čakanju (stratifikaciji) vložimo v vlažno mivko ali drobnejši pesek 8 cm globoko in jih posejemo na prosto spomladi ko so ustrezni pogoji za saditev. Ko bodo orehi vzklili izpulimo dve najšibkejše rastlinice in pustimo samo eno najmočnejšo. Oreh prvo leto po vzkalitvi ne bo zrasel več kot 30-40 cm, drevo vzgojeno na tak način pa bo zarodilo okoli 10 leta, nekateri pa tudi že prej.Drevesu, ki je vzklilo iz semena pravimo semenjak, tako drevo pa je lahko tudi podlaga, ki jo lahko uporabimo pri cepljenju.

Lastne izkušnje:

Dosedaj sem na tak način vzgojil 18 orehov. Nekatere sem razdajal nekaj pa sem jih obdržal za sebe. Zaradi radovednosti, igre narave pa tudi zaradi zabave sem vedno sejal velike plodove z tanko luščino iz dreves, ki sem jih zasledil po različnih krajih Slovenije. Opazil sem da je okoli 60 % dreves rodilo enake plodove kot tisti iz katerih sem jemal plodove za setvo, cca. 40 % dreves pa je imelo slabše plodove kot matična rastlina iz katerih sem jemal seme. Kar se tiče rodnosti je večina dreves zarodila že pred 10. letom.

kletra · Pridružen/-a: 16.05. 2011, 17:36 Prispevkov: 186

Tudi na naši parceli raste oreh, star 25-30 let in visok cca 15m. Problem je, da nikoli ni bil obrezan, da je na njem veliko odlomljenih vej, da je občutno pregost... Še posebej se je razbohotil, ko smo se priselili in pričeli izboljševati zemljo (gnojiti). Večino hranil, namenjenih trati in okrasnim gredam, si prisvoji oreh in divja....

Za nas ima neprecenljivo vrednost, ker nam poleti senči vrt, vse ostalo povezano z njim, pa nam je odveč. Tudi plodovi so majhni, jih je pa veliko... Pobiramo jih s trate in prepuščamo divljim živalim, večino.

Listje je seveda ves čas potrebno pobirati in ni primerno za kompostiranje, odpada tudi veliko vejic, je pa drevo nedvomno bolno, ker so listi že kot mladi polni črnih pik.

Lani avgusta sva ga z možem v spodnjem delu malo obrezala, kaj več pa mož ni sposoben plezanja. Sem spraševala, če bi ga kdo obrezal strokovno in temeljito, pa ni interesa, ker se z avtodvigalom ne pride zraven. Ne vem kaj naj naredim. Če ga ne bomo pravilno negovali, bo slej ko prej goden za podiranje, potem pa adijo senca.

Kaj svetujete?

kletra · Pridružen/-a: 16.05. 2011, 17:36 Prispevkov: 186

Takole zgleda naš oreh:

muha · Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107

mslavko, sprašujem samo iz radovednosti:

si kdaj poskusil morda tudi z razdeljevanjem mladic, ki rade obilno zrastejo okrog štora posekanega oreha? Da bi recimo izkopal štor z mladicami, ga razrezal in posadil. Misliš, da bi kaj raslo naprej?

zuf · Objavljeno: 01 Feb 2012 17:46 Naslov sporočila:

mslavko, super si. HVALA.

Sejanje orehovih jedrc mi je v veliko veselje. Pri sejanju se mi zdi pomembno tudi to, da se seje na stalno mesto, če je možno seveda. Se mi zdi, da je takšno drevo veliko bolj zdravo v prihodnosti. Ne samo pri orehu, tudi pri drugih. Mladike vinogradniških breskev iz semena so kodrave le tiste, ki sem jih presadil, tiste ki rastejo tam, kamor sem jih posejal so veliko bujnejše, zdrave in brez kodravosti.

kletra, jaz osebno ne bi posegal v ta oreh, kljub temu, da ni popolnoma zdrav, se mi zdi, da bo še dolgo, dolgo z vami.
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli