Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zuf · Objavljeno: 15 Apr 2012 09:20 Naslov sporočila:

te moram popravit... na štrbunk je bla navadna jama izkopana in so potem notri "zapolnjevali", niso pa dodajali slame, sena, žagovine ali česa drugega, oz, niso dodajali dovolj. Brez tega, je bil proces čisto drugačen, se ni kompostiralo, poleg tega se je zastrupljala podtalnica. Kompostno stranišče pa kompostira, ker se pri zapolnjevanju dodaja dosti suhe organske snovi, kasneje pa se nese na kompostnik, kjer vse skupaj rata dober kompost.
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda

orhy · Objavljeno: 15 Apr 2012 11:25 Naslov sporočila:

O tem še ena resnična ZGODBA, ob uporabi recimo časopisnega, ali kakšnega drugega papirja "za kompostiranje" Wink

, ali ...

MARIJAV · Objavljeno: 15 Apr 2012 12:11 Naslov sporočila:

Hi, hi..ko sem bila mala, smo imeli pa zelo eko toaletni papir:
Na stranišče smo šli mimo brajde z izabelo in smo si sproti natrgali nekaj zelenih trtnih listov Shocked

, ker časopis - tisti eni Kmečki glas, za cel teden porabe toaletnega papirja ni zadoščal...
_________________
ŽIVETI NA PODEŽELJU JE NAJLEPŠE!

muha · Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107

Marija, kadarkoli kaj zapišeš o starih cajtih se počutim, kot da sva skupaj gor rasli Smile

. Brajda je bila od sile uporabna, ja ampak mi smo v te namene poleg Kmečkega glasa uporabljali tudi papir takratnih propagandno-izobraževalnih brošur Embarassed

.

MARIJAV · Objavljeno: 15 Apr 2012 12:29 Naslov sporočila:

Muha, očitno te lahko jaz še po cigarete pošljem, ko sem bila jaz mala, propagandnih brošur še ni bilo....
_________________
ŽIVETI NA PODEŽELJU JE NAJLEPŠE!

zuf · Objavljeno: 15 Apr 2012 13:02 Naslov sporočila:

Gospod iz Indije vpraša: "Hej ti iz Zahoda, če bi dobil drek na obraz, bi si ga obrisal z robčkom ali umil z vodo?"

Zahodnjak: "Seveda bi se umil z vodo!"

Gospod: "No, zato si pa mi rit umijemo z vodo!"

Smile

Jaz sem že vse sprobal, najhujše je suho listje. Najboljše pa listi od lučnika. Smile

Voda ga pa zmaga, ampak pravilo je da si z levo brišeš, z desno pa ješ. Dobro vedeti. Smile

Lepa zgodba Orhy!!!

Marija in muha, lepo je brati vaše spomine. Nekateri jih skušamo pripeljati nazaj in živeti. Znali ste!
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda

javr · Pridružen/-a: 01.01. 2008, 16:35 Prispevkov: 301 Kraj: Slo

del članka na naslovu http://www.delo.si/clanek/115916

magnolija

muha · Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107

ajdi

Zuf, so vaši trije prijatelji morda že gnojili s tem kompostom?

Javr, mislim, da se bomo morali v kratkem navaditi, še na kaj hujšega od tega, ker brez vode, ne da drekec ne bo šel naprej, ampak drekca sploh ne bo. In vsaka industrijska predelava zahteva ogromno količino vode. In če le-te ni , tudi predelave ni. Kaj pa potem?
Hočem reči, da se bomo na vse navadili. Ločujemo odpadke, pijemo vodo iz plastenk, privezujemo se z avtomobilskimi pasovi, otroci do tridesetega leta in še dlje ne prevzamejo odgovornosti za življenje. Vse to nam je tudi postalo samoumevno.
Na švedskem so taka stranišča običajna. In zame sta Švedska in Švica sinonom za trdo delo, ter s tem pogojeno urejeno življenje, ter preprostost ljudi in njihovega bivanja.
Pa še to bi rada dopolnila. Marijav in Muha, zdi se mi, da sem malo za vama prišla na svet, ker iti na štrbunk, pri moji stari mami je pomenilo tudi to, da mi je moja draga tetica prej omehčala časopis z mencanjem med rokami. Kaj takega človek res nikoli ne pozabi.
_________________
Ajdi

javr · Pridružen/-a: 01.01. 2008, 16:35 Prispevkov: 301 Kraj: Slo

ajdi

javr, jaz nisem noben strokovnjak ne na kemijskem niti na fizikalnem področju. Vem pa, da je tudi morje voda, da so odplake voda, da je siva voda tudi voda in, da take vode ne moremo piti.
Preprosto, ljubim tale naš modri planet, in želim, da ga našim zanamcem predamo takega, kot smo ga prejeli mi.
_________________
Ajdi

zuf

ajdi, pozdravljena. Sem bral tvojih prvih nekaj prispevkov, lepo te je brati, izkušnje in vse. Smile

Prijatelji so kompostno stranišče sami doma naredili v kopalnici, pozimi in sedaj se kompostnik zunaj polni, komposta še ni.

Kar se tiče kompostiranja človeškega blata, dreka po domače, ne vem zakaj se zdi čudno, mogoče zato ker smo polni svinjarije. Madonca no, to je nekaj naravnega da se človek userje, ampak seveda tako, da iztrebek postane zemlja, tam, kjer je to že milijone let namenjeno, sam človek je mal butast, milo rečeno. Pišem s takim tonom, ker je treba ljudi šokirat in prebudit, dovolj imam nekih olepšanih stavkov in fraz. Nehajmo že zastrupljat vse okol sebe.

javr, poraba voda ni probelm, sploh ne, kot si rekel se vedno pretaka, vedno jo je ista količina na nek način. IN RAVNO TO JE PROBLEM! Ista količina vode, ki naj bi bila pitna in kako drugače uporabna se uničuje. Ne bi bil problem če bi mi samo porabljali in pretakali, mi zraven še uničujemo, to pa ni naš namen na tem planetu, namenjeno nam je, da smo smo ustvarjalci in uporabniki lepega, ne pa uničevalci!

Začne se pri našemu lastnemu dreku. Vsa ekologija, vse kar trenutno bluzimo glede ohranjanja narave, vse se začne pri našemu dreku. Jaz vem, da ga ne bom več spuščal po rekah in potokih, in uničeval pitno vodo, in s tem prelep potok v domačem kraju, ki smrdi, pred desetletjem pa sem v njemu lahko mirno ribe na roke lovil.

Vsem želim dobro! Bodite v cvetju in ljubite sonce pa tudi dež. Tako kot je je prav, zaupajte.
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda

Bety11

No......POmembno je, da vsak naredi nekaj za naravo......Jaz se vedno vprašam, kaj sem jaz naredila in ne, kaj so drugi.... V svojem provizoriš rastlinjaku imam narejeno to "stranišče, ki ne smrdi" in navajam tudi moje domače, da ga uporabljajo.....Vsi smo zdravi in ne konzumiramo nobenih zdravil tako, da se ne bojim "stranskih učinkov".. Wink

_________________
Rada vrtnarim

ajdi

Super, to sem hotela slišati, izkušnje potrebujem, ker jaz bom najbrž tudi to vpeljala v prakso. Kontakt imam z enim gospodom, ki tak kompost tudi že uporablja na vrtu in izgleda fenomenalno, kot res dobro uležan konjski gnoj.
Poglejte si link:

http://domaci-vrt.blogspot.com/

Pa vi uporabljate to stranišče že dlje časa in ste tudi že poskusili gnojiti z njim?
_________________
Ajdi

Bety11

Mi smo s straniščem začeli letos.....

Ta članek mi je bil všeč.....

nedelja, 29. januar 2012

Kompost brani rastline pred boleznimi

Zraven pomoči pri kontroliranju bolezni prsti, kompost privlači deževnike, zdravi rastline z proizvodnjo rastnega hormona, in pomaga kontrolirati parazitske nematode.

Kompostni postopek lahko uniči mnogo rastlinskih škodljivcev.

Zaradi tega, bi morale biti bolne rastline termofilno kompostirane, namesto da se vrnejo na zemljo, kjer se bolezen ponovi. Koristni mikroorganizmi v termofilnem kompostu ovirajo, neposredno tekmujejo z, ali ubijajo organizme, ki povzročajo bolezni v rastlinah. Rastlinske patogene tudi jedo mikročlenonožci kot so pršice in skakači , ki se najdejo v kompostu.

Kompostni mikroorganizmi lahko proizvedejo antibiotike, ki zatrejo rastlinske bolezni.

Kompost dodan zemlji lahko aktivira gene v rastlini, ki povečajo odpornost na bolezni, in jih tako bolje pripravi na obrambo pred rastlinskimi patogeni. Sistemsko pridobljena odpornost, ki jo povzroči kompost dodan zemlji, omogoči rastlinam odpornost na posledice bolezni kot je koreninska gniloba pri kumarah.

Preizkusi so pokazali, da ko je samo del korenin v izboljšani zemlji z kompostom, medtem ko so ostale korenine v bolni zemlji, še vedno lahko vsa rastlina pridobi odpornost na bolezen. Raziskave so pokazale, da se kompost bori tudi proti ovenitvi čilija (Phytophthora) in zatira pepelnato belo rjo na fižolu, (Rhizoctonia) koreninsko gnilobo pri črnem fižolu.

Zdaj je priznano da je lahko kontroliranje koreninske gnilobe z kompostom učinkovito kakor z sintetičnimi fungicidi. Le majhen del kompostnih mikroorganizmov lahko sproži odpornost na bolezni pri rastlinah, kar znova poudari pomembnost bioraznolikosti v kompostu.

Raziskave od Harry Hoitinka nakazujejo, da je kompost zaviral rast mikroorganizmov v rastlinjakov, ki povzročajo bolezni v zemlji. Leta 1987 je on in njegova ekipa znanstvenikov jasno pokazala da lahko kompost zmanjša ali zatre rastlinske bolezni, ki jih povzročajo trije smrtonosni mikroorganizmi Phytophtora, Pythium in Fusarium.

Pridelovalci, ki so uporabljali ta kompost pri sajenju, so zmanjšali izgubo pridelka od 25-75% do 1% brez uporabe fungicidov. Študija kaže, da sterilna zemlja lahko nudi idealne pogoje za mikroorganizme ki povzročajo rastlinske bolezni. Medtem, ko bo zemlja bogata z raznolikimi mikroorganizmi, kakor se najdejo v kompostu, neprimerna za širjenje bolezenskih organizmov.

V resnici, je tudi kompostni čaj pokazal lastnosti zmanjševanja bolezni pri rastlinah. Kompostni čaj je narejen z namakanjem zrelega, toda ne preveč zrelega komposta v vodi od tri do dvajset dni. Čaj se potem filtrira in razprši nerazredčen po rastlinah, s tem prekrije liste s kolonijami bakterij. Ko se razprši po semenih rdečega bora, na primer, se rja močno zmanjša. Gliva, ki povzroča oidij (Uncinula necator) na grozdju je bila učinkovito zatrta z kompostnim čajem, ki je bil narejen iz komposta govejega gnoja.

»Kompostni čaji se razpršijo na pridelke, da prekrijejo površino listov in v resnici zasedejo prostor, ki bi ga lahko kolonizirali patogeni organizmi,« navaja en raziskovalec, ki dodaja, »Na rastlini je omejeno število mest, kjer lahko bolezenski patogeni okužijo rastlino, in če ta mesta zasedajo koristne bakterije in glive, bodo pridelki odporni na infekcije.«

Zraven pomoči pri kontroliranju bolezni prsti, kompost privlači deževnike, zdravi rastline z proizvodnjo rastnega hormona, in pomaga kontrolirati parazitske nematode. Kompost kot »biopesticid« postaja vedno bolj učinkovita alternativa kemičnim ubijalcem žuželk.

Ti »načrtovani komposti« so narejeni z dodajanjem mikroorganizmov, ki ubijajo škodljivce, končni kompost ima posebne lastnosti uničevanja škodljivcev. Biopesticidi se morajo registrirati pri državnem uradu U.S. EPA in gredo pod enako proceduro testiranja kot kemični, da se ugotovi njihova učinkovitost in varnost.

In končno, kompost uniči seme plevela. Raziskovalci so opazovali, da po treh dneh v kompostu pri 55°C, so vsa semena osmih vrst bila uničena.

Vir:
humanurehandbook.com
kompostiranjecloveskegagnoja.com - kako uspešno vroče kompostirati na domačem dvorišču
_________________
Rada vrtnarim

ajdi

Ko boste imeli kaj več izkušenj in kakšno posebnost s takim kompostiranjem, bom vesela, če se malo oglasite.
Jaz pa, ko bom štartala bom tudi sporočila.
_________________
Ajdi

zuf

KOMPO-SAN ALI GNOJ JE ZLATO

Permakulturna delavnica v Beli Krajini v neposredni bližini reke Kolpe.

Tema: Vse o kompostnem stranišču in njegova postavitev
Organizator: Rade Ristić, član društva za Permakulturo
Delavnico vodi: Janez Božič, permakulturni učitelj, gozdar in okoljevarstvenik
Kdaj: 2 in 3 Junij 2012
Kje: Božakovo pri Metliki v Beli krajini

Eden od prijemov izboljšanja učinkovitosti porabe energije je tudi čim daljše zadrževanje energije v sistemu. Najboljši primer za tako ravnanje je opazovanje dogajanja na stranišču. Fekalije imajo namreč ob lastnosti, ki se je zavedamo vsi, tudi precejšnjo energijsko vrednost. To je eden izmed razlogov, zaradi katerih kmetje zbirajo iztrebke domačih živali in jih trosijo po njivah. Tisti, ki so se lotili proizvodnje bioplina, znajo povedati, da povprečno sranje zadostuje za pripravo skodelice čaja. Puščavski nomadi pa so zadevo skrajno poenostavili in preprosto zakurijo s kravjeki. Konvencionalni arhitekti o fekalijah razmišljajo takole: znebiti se jih, čim prej, če je potrebno ob tem porabiti še deset litrov pitne vode, toliko bolje. Vendar so v krajih, kjer ni kanalizacije, probleme začeli reševati tudi na druge načine
Eden izmed takih je dvoprekatno kompostno stranišče. V slovenskem prostoru so stranišča na štrbunk, tiste male hišice, le malo večje od vrat, na katerih je po navadi lina v obliki srčka, najboljši približek.
Med spomini na moje otroštvo obstaja tudi spomin o stranišču na domačiji mojega očeta. Stalo je tik ob gnojišču, človeški iztrebki so se sami po sebi mešali z gnojem in se tako vključili v kmetijsko proizvodnjo. S časom se je povezava med gnojiščem in straniščem na štrbunk izgubila. Fekalije iz današnjih stranišč na štrbunk pronicajo prosto v podtalnico, in povzročajo močno in težko obvladljivo obremenitev okolja.
Za razliko od stranišča na štrbunk so kompostna stranišča nadgrajena z bistroumno pogruntavščino usmerjanja fekalij. Pri kompostnih straniščih je dno stranišč nepropustno, tako da lahko vse lastne proizvode uporabimo v lastnem sistemu. Urin lahko razredčimo z vodo in z njim neposredno zalivamo vrtnine. Nekateri ga tudi pijejo, vendar jaz na to gledam kot na jemanje zdravil, skratka raje ne bi. S trdim prispevkom naše prebave pa je potrebno biti bolj previden. Iz higienskih razlogov ga je dobro sproti zasipavati z organsko 100% razgradljivimi dodatki. Pri izbiri zasipnega materiala se moramo zavedati, da je naše blato izjemen vir dušika, ki ima v procesu kompostiranja pomembno vlogo. Za nemoteno kompostiranje z dušikom bogatih organskih odpadkov pa potrebujemo še močan vir ogljika. V odvisnosti od lokalnih razmer je blatu že na izvoru primešan delež toaletnega papirja, če za zasipanje uporabimo žaganje pa smo zagotovo na pravi poti. Ko je prvi skladiščni prostor v kompostnem stranišču poln, začnemo uporabljati drugega. Po določenem času se zmes v prvem prekatu že razdiši; to je čas, ko ga je potrebno izprazniti.
Za to opravilo so predvideni različni postopki. Eden preprostejših je kidanje. Iz vej, zemlje, trave … in materiala iz kompostnega stranišča napravimo kompostni kup, počakamo, da se dogajanje v njem umiri, ga presejemo in na jagode. No, tu večina sogovornikov reče: »Ups, poleg dušika človeške fekalije vsebujejo še marsikaj, česar si ne želimo dobiti v usta«. In res je tako. Primerneje je s tem kompostom pognojiti rastline, ki jih uporabljamo za zastirko, recimo gabez, koprivo ali preslico. S temi rastlinami nato zastreti vrtnine in tako energijo v svojem sistemu zadržati še eno leto.
Energijo, katere glavni namen do sedaj je bil uničevanje pitne vode, smo tako vklopili v naš sistem za več let, lahko bi celo rekli za vedno.

Kam po znanje?
Kako postaviti dvoprekatno kompostno stranišče namenjeno uporabi večjemu številu ljudi vas bomo naučili na dvodnevni Kompo-san delavnici, ki se bo odvijala 2. in 3.6.2012 na prečudoviti lokaciji ob reki Kolpi, ki jo redno uporabljajo taborniki in kjer vodi Kraška učna pot (link)! http://maps.google.com/maps?saddr=Ljubljana,+Trg+Osvobodilne+Fronte,+Slovenija&daddr=Neznana+cesta&hl=sl&sll=45.641424,15.378064&sspn=0.000994,0.002411&geocode=FVzJvgIdO2PdACkdg5xznDJlRzE7uWCRs570mw%3BFdBuuAIdkKbqAA&oq=Ljubljana+Slovenija&t=h&doflg=ptk&mra=ls&z=10

Delavnica se bo pod vodstvom priznanega premakulturnega učitelja Janeza Božiča, pričela v soboto, 2.6.2012 ob 9:00 uri in se zaključila v nedeljo, 3.6.0212 ob 17:00 uri. Zaželena je dvodnevna udeležba, lahko pa se nam pridružite le prvi ali drugi dan.

Prispevek je 20€ na dan oz. 40€ za dva dni.
Vključuje: dnevno kosilo, v primeru dvodnevne udeležbe pa še zajtrk in večerjo (vegetarijanski obroki). Vsi, ki želite prenočiti imate možnost brezplačnega šotorjenja (v lastnem šotoru) ob reki Kolpi in skupaj z nami preživite noč na rečni obali ob toplem ognju. Zabave ne bo manjkalo!

Program delavnice
1. dan
Teorija o postavljanju kompostnega stranišča in izdelava ter predstavitev načrta kompostnega stranišča, ki ga bomo s skupnimi močmi poskušali postaviti v popoldanskih urah.
2. dan
Teorija za novince (ob 09.00h) in prikaz izdelave preprostega prenosnega kompostnega stranišča, ki ga lahko vsak postavi na svojem vrtičku, njivi, vikendu..
V popoldanskem času dokončanje začetega dela.

Namig:
Kdor želi izdelati prenosno kompostno stranišče kar na delavnici, naj s seboj prinese kladivo, 2 prazna >>jupola<< s pokrovom in toaletno desko, ostal material bomo priskrbeli mi.

Prijave: do 31.5.1012 oz. do zapolnitve mest.
Za prijave in dodatne informacije lahko pokličete ali pošljete e-mail:
Janez 040 305 306 jbaonzeizc@gmail.com
Rade 040 545 436 rade.ris@gmail.com

Vljudno vabljeni,
Janez & Rade

p.s. V kolikor ne morete prispevati denarja, lahko izvedemo tudi blagovno menjavo. Potrebujemo: 4 krat toaletna deska, 10 praznih Jupol posod s pokrovom (20l), staro kad (banjo po domače), raznovrstno zelenjavo in sadje.
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda

rukola

Na parceli imamo štrbunk stranišče. Blato posipamo z apnom. Jeseni ga prenehamo uporabljati. Spomladi je vse blato "puhlo". Ko ga čistim v kanto je edini znak toaletni papir, blata pa praktično ni, pa četudi je kakšen kos v obliki "klobase" nima nobenega vonja, vse prepari.

Problem ni človeško blato. Ker koliko pa lahko "naserje" štiričlanska družina? Problem onesnaževanja podtalnice so odpadne vode (umivanje, pomivanje, pranje,..).

Danilo · Nazadnje urejal/a Danilo 17 Jun 2018 07:19; skupaj popravljeno 2 krat

https://domaci-vrt.blogspot.com/search?q=predavanje

Program Ekofejsta za petek 10.8.2012
http://file.si/files/65293_fnc0u/Ekofejst%20Galicija%20-%20program%20Avgust%20-%20petek%2010.8.2012.pdf

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli