Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

venet · Objavljeno: 03 Sep 2010 15:02 Naslov sporočila: Bela jata

Bela jata je zgodba o mladem dihurčku, ki se skupaj s prijatelji poda na pot rešiti živali….. več ne bi izdal.

Uvodoma bi vas rad seznanil o tem, kako je ta zgodba za animirani film napisana.
Napisal sem jo, kot se pišejo SNEMALNE KNJIGE za kino in TV filme. Vsi filmi so pisani v računalniškem programu Final Draft ali podobnih, ki so posebej narejeni za takšno pisanje. Snemalna knjiga mora biti tako napisana, da pisec zgodbe s svojim pisanjem ne vpliva na režiserjeve odločitve, ampak tako, da si režiser sam ustvari celotno slikovno podobo filma. Najvažnejši elementi pisanja snemalne knjige so:
1. Kraj in čas dogajanja določene filmske scene ( z veliki črkami izpisano)
2. Potek akcija v času dogajanja določene filmske scene.
3. Navedba oseb, ki govorijo v določeni filmski sceni. ( z veliki črkami izpisano)
4. Medsebojni osebni dialog v določeni filmski sceni

Koliko filmskih scen bo v celotnem filmu določa pisec snemalne knjige. Uspešnost pisanja je v največji meri odvisna od kakovosti pisanih dialogov med osebami, ki v zgodbi nastopajo. Vsi drugi elementi kot so kraj, čas in akcija so tekstovno namensko osiromašeni , ker si mora režiser ustvariti lastno podobo filma.
Vse skupaj se zdi mogoče komplicirano, je pa v bistvu zelo enostavno za brati. Če je snemalna knjiga dobro napisana, potem je tudi film dober.

Vsaki lik v zgodbi izraža svoj karakter, ki ga predstavi v luči junaka, strahopetca, veseljaka, lažnivca, hudobneža….itd.
Zgodba je napeta, v kareti se prepletajo elementi veselja, žalosti in akcije.

Kar pa tiče ilustracij so narisane kar z »miško« vendar se mi zdijo kar dobre. Po kočani zgodbi bom še predstavil junake te zgodbe kot sem si jih zamislil.

Zgodba je v 75 nadaljevanjih. Vsaki dan bom predstavil en del zgodbe z ilustracijo, razen v soboto in nedeljo, ko bom risal nove ilustracije. V ponedeljek bo prvi del.

Upam , da vam bo zgodba všeč in da boste kljub njeni obsežnosti vztrajali do konca.
_________________
Potomci nas ne bodo cenili po tem kar smo ustvarili, temveč po tem kar bomo ohranili

muha · Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107

Venet - juhu ! To !! Neznansko všeč so mi takele zgodbice (je pač še veliko otroka v meni Wink

).

Kar vidim tudi mamice in babice, kako bodo morale brati svojim malim nadobudnežem.

zuf · Objavljeno: 03 Sep 2010 19:41 Naslov sporočila:

Krasno. Z veseljem bom spremljal. Glavni junak je zelo prisrčen! Smile

Lp.

vida · Objavljeno: 26 Nov 2010 09:59 Naslov sporočila:

Venet

? Začelo se je simpatično, potem pa zmeraj huje, tole že prava gozljivka postala, res ne vem če je to še primerno za otroke? Fuff. Ali ne bi raje pisal kaj lepega, recimo kaj ustvarjajo in kaj vse znajo, recimo kako se naredi škarpo, kot jo imaš, oziroma kako se imajo radi, ne pa kako se pobija, kolje...a res vidiš tako grozen svet Rolling Eyes

kri šprica vse povsod Rolling Eyes

Halo! Pa kateri otrok bo sploh hotel kaj takega gledat, ne vem ali sem samo jaz tako občutljiva? Embarassed

A če razmišljamo pozitivno in tako tudi delujemo, se tudi nam življenje spremeni na bolje, raje jim prikaži kaj takega. Res ne razumem kaj bi hotel otrokom povedat, no razen če sploh ni za otroke, no a tudi zame ni. Confused

Tole sem morala dati iz sebe, saj sem na začetku z veseljem prebirala pravljico, ki pa je zemeraj bolj temačna.

Sonca ti želim! Cool

_________________
užitni rajski vrt

zuf · Objavljeno: 26 Nov 2010 12:53 Naslov sporočila:

Ja, moram tudi jaz priznati, da je ne spremljam več. Zagotovo se trudiš, a meni je preveč temačna. Enostavno ne želim gledati takšnih stvari, zato pa tudi TV več ne gledam. Mogoče želiš predstaviti realnost in ljudi malo podrezati, da razmislijo? Kljub temu se strinjam z Vido, da ljudje, predvsem otroci, potrebujejo pozitivne podobe. Me zanima tvoje razmišljanje. Lepo bodi.
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda

kravzlj · Objavljeno: 26 Nov 2010 12:59 Naslov sporočila:

Hej!

Spremljam jo in mi je zanimiva. Kakor si se odločil venet. Mislim da bi bila lepa risanka. Pač tak je kruti svet!

Lp Luka
_________________
" Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! "

voda · Objavljeno: 26 Nov 2010 18:44 Naslov sporočila: nslov sporočila

živio venet,
glede tvojih belih jat, sem se hotela že prej oglasiti. zakaj?
pri filmu gre takole: najprej se napiše sinopsis (kratek povzetek zgodbe na eni strani A4 formata- več strani noben ne bere, takoj vrže v koš. to je podobno pičingu. takrat imaš 15 minut časa, da razložiš grupi producentov, da je tvoj film ta pravi. tako dobiš denar za snemanje). odločitev pade: to bi bilo zanimivo. nekdo napiše scenarij, ki mora imeti začetek, vrh in konec, a sploh ni nujno po takem vrstnem redu. tukaj kot sam praviš, je zelo pomemben dobar dijalog, a predvsem mora biti dobra, izvirna zgodba, ki se piše v sedanjiku (saj gledaš kasneje zmontiran film prav tisti hip, ko se to dogaja) kot sam veš na filmu je še nekaj: videna situacija-slika, velikokrat pove čisto vse in dijalog je nepotreben (so filmi, ki nimajo več kot 200 besed). takrat scenarist opiše situacijo, režiser pa jo upodobi tako kot jo sam vidi. torej, režiser napiše snemalno knjigo (vidi vse situacije). kader po kader znotraj sekvence. sekvenco po sekvenco do konca. tvoja, -4 najvažnejša elementa-(mimogrede, še ext, int,
noč, dan) so že vpisani v scenariju in niso najvažnejša. najvažnejše je dobra zgodba. torej scenarist napiše scenarij, snemalno knjigo napiše režiser (velikokrat podprto z rizbo) in ta je v pomoč direktorju fotografije in vsem ostalem suportu pri filmu. dober scenarij je garancija za dober film. slab scenarij pa lahko reši dober režiser. tako, nekaj malega glede snemalne knjige. lp voda.

voda · Objavljeno: 26 Nov 2010 20:08 Naslov sporočila: naslov sporočila

venet, še nekaj.
risanke se klasificirajo nekako takole: za otroke, mladostnike in odrasle.
znotraj teh skupin so podskupine, katere natančno nagovarjajo to in to starostno skupino. najbolj delikatne so risanke, za otroke, tako v risbi kot pri tekstu. pri teh sodeluje cela skupina sodelavcev, ki je izven filmskega poklica (pesniki,psihologi, logopedi, pedagogi itd.). enako je zelo pomembna dolžina risanke. npr.koncentracija 3- letnika je veliko krajša, zato je tej skupini namenjeno, če se ne motim 3 minut. enostavna jasna risba in čisto malo teksta ali skoraj nič. starejši otrok, lahko spremlja daljšo risanko, ker je njegov prag koncentracije višji. torej za njega je zahtevnejši tip risbe in teksta itd. itd. poskušaj ko pišeš in rišeš odgovoriti na naslednja vpršanja. zakaj- kdo -kje - komu -kaj ? (pa ni potrebno po tem vstnem redu). lp voda

katrinca · Objavljeno: 27 Nov 2010 05:47 Naslov sporočila:

O snemalnih knjigah nič ne vem. Zgodbico berem. In res je da je vedno bolj temačna. Verjamem, da jo venet ne piše za otroke. Rad bi predstavil realen svet živali, ki je tudi krut. Najdem pa tudi prijateljstvo, sodelovanje....tudi pozitivno. Za mene je dobra stvar tista, ki me ne pusti hladne. O zgodbi razmišljam. Torej je dobra!
_________________
Katrinčin okrasni vrt
Katrinčin uporabni vrt
ZELENI KROG - organizirana menjava semen in rastlin

venet · Objavljeno: 27 Nov 2010 11:54 Naslov sporočila: Moj svet živali

Že Ghandi je rekel:" »Veličina neke družbe se odraža v skrbi ljudi do živali«.

In kakšna je naša skrb do živali? Imamo doma prijaznega kužka ali muco, lepo za njega skrbimo, včasih celo bolj kot skrbimo zase. Res lepo. Toda kaj z vsemi miljardami kokoši, piščanci, kravami, pujski, purani, zajčki in goskami, ki nam služijo samo da napolnimo svoj želodec, tisti ki pa z njimi trgujejo pa kujejo lepe dobičke.
Mnogi bodo na tem mestu rekli saj vendar moramo nekaj jest. Ja, to je res. Toda moramo res jeti meso že skoraj vsaki dan? Ali res potrebujemo toliko mesa v svoji prehrani? Ne bi bilo dovolj enkrat na teden.
No naj povem zase. Jaz pojem približno 2kg mesa na leto in od tega večinoma ribe. Ne pojem več. In tako se prehranjujem že najmanj 40 let. In nič mi ne manjka. Sit sem in tudi zdravje se me še kar drži.
Mesa ne jem iz prepričanja. In zakaj ga ne jem se vidi v tej zgodbi. Enostavno ne prenesem krutosti do živali, še posebej ne do divjih in predvsem vseh tistih nemočnih, ki jih zapirajo v kletke in hale, ne da bi imele trohico upanja kadarkoli videti sonce, plavo nebo, bele oblake, zeleno travo ali slišale petje ptic. Nič od tega. Vse to kar je nam samoumnevno je njim odtujeno. In Zakaj? Zato ker mora biti vzreja živali profitabna. Vse mora biti zreducirano na minimalne stroške, tako da bo njihovo meso čim cenejše. Da se bo prodajalo. Današnji svet se ne hrani, da bi bil sit, temveč da se služi denar. In to na račun krutosti do živali.

Polovica hrane se vrže vstran, ob enem pa vsaki šesti prebivalec našega sveta trpi lakoto. Kakšen svet je to?

Ko sem bil majhen sem hodil vsako leto na počitnice k stricu na kmetijo. Tudi tam so klali živali in že takrat mi ni bilo lahko to gledati. Velikokrat sem se nekam skril, samo da ne bi videl kaj se dogaja. Toda kmetija tistega časa je bila čisto nekaj drugega kot današnja masovna industrijska vzreja živali. Takrat so imeli piščančki svojo mamo, se z njo pogovarjali, se na njo lahko zanesli, da jih bo s svojim življenjem branila. Z njo so odraščali in spoznavali svet okrog sebe. Kaj pa imajo današnji piščančki od svojega življenja. Čepijo v jajčku nekje v neki valilnici, čivkajo in čakajo, da se bo oglasila mama. Da jim bo dala znak da je v bližini. Toda okoli njih je tišina. In takoj ko se izležejo, malo posušijo in postavijo na nogice jih že nekdo pograbi, vrže na tekoči trak, kjer jih čaka sortiranje. Če si petelinček, te takoj vržejo v mlin, kjer te zmeljejo in predelajo v piščančjo moko. Tisti piščančki, ki imajo "srečo" pa jih čaka velika hala prepolna vrstnikov, ki jim namerno poškodujejo petuti in kljun, da ne bi mogli poleteti ali se med seboj zaradi stalnega stresa kljuvali. Kje končajo pa vemo vsi.

Samo še nekaj statističnih podatkov:

Intenzivna živinoreja je eden od namensko prezrtih razlogov pri obravnavi vzrokov uničevanja gozdov, globalnega segrevanja ozračja, izčrpavanja prsti in slabega zdravja človeštva, kajti sodobni potrošnik zahteva vsakodnevni mesni obrok.
Nenehne zahteve po večanju količine mesa ima posledico večanja količine krme za vzrejo živali, kar pa postaja za okolje nevzdržno. Da to le uspe se živinorejci posložujejo prepojitve prsti z dušikovimi gnojili. Toda gnojila stečejo v reke, kjer pospešujejo rast alg in množenje bakterij, kar zavira ostalo življenje v vodi. Škropljenje s pesticidi dodatno zastruplja ostala živa bitja.
Če bi nehali jesti živali, bi celotno človeštvo lahko prehranili s samo 30% obdelovane zemlje – brez uporabe kemičnih gnojil. Zemlja bi lahko ponovno zadihala, se obnovila in popolnoma ozdravela. O tem bo moralo človeštvo resno razmisliti, če želi kaj prispevati k rešitvi problema lastne prihodnosti.

Meso vsebuje približno 14 –krat več ostankov pesticidov kot zelenjava.
Na svetu je 3 krat več rejenih živali kot ljudi.
Na našem planetu imamo 1,3 milijarde glav goveda.
38% po svetu pridelanih žitaric gre v krmo živalim.
Reja goveda na pašnikih potrebuje 12-krat več vode kot jo potrebujemo za gojenje zelenjave.
V primerjavi z mesojedcem porabi za hrano vegetarijanec le polovico rodovitne zemlje.
Podatki, ki pri 6 milijardah ljudi dajo misliti.

Samo teoretično. Če bi vsi prenehali jesti živali, bi lahko zaprli vse nuklearne elektrarne sveta in še marsikatero termoelektrarno povrhu. Da o čistejšem okolju sploh ne govorim. Toda tega si danšnja družba pohlepa ne more privoščiti, ker bi bakrotirala. Današnja družba lahko živi, se razviaj in obstaja samo ker je škodljiva. Dokler bo lahko ropala in uničevala naravo, ne da bi zato morala poravnati račune, tako dolgo bo tako živela. Kaj pa potem? Kaj pa naši pravnuki? Kaj bo njim ostalo?

Jaz sem sklenil mir z živalmi iz prepričanja, da se je potrebno spremeniti. Pričeti drugače razmišljati in živeti. In te odločitve ne obžalujem.

Ta zgodba je pisana iz srca in vsak lahko nanjo gleda po svoji presoji. Enim se bo zdela kruta in neprimerna, drugi pa bodo v njej videli več kot le nasilje.
Živali res trpijo in to do takšne mere, da se jaz s tem ne morem strinjati. To zgodbo sem pisal predvsem za živali. Če bom z njo prepričal vsaj enega, da bo imel na krožniku redkeje meso, sem že zadovoljen.

Bodočnost sveta in naših pravnukov je v našik rokah. V rokah vsakega od nas. Bolj ko bomo razmišljeli o sebi in svetu v katerem živimo, lepši svet bomo potomcem zapustili.

Takšno je moje razmišljanje o svetu živali. O svetu, kot ga one doživljajo.

Še ena modra misel za v premislek.

» Vse kar s hrano vnesemo v naše telo, nas gradi in spreminja, o tem, kaj smo vnesli, pa je odvisna naša moč, naše zdravje in naše življenje.«
Hippocrates (470 PNŠ-410 PNŠ)

Več o mojem razmišljanju na to temo si lahko ogledate na

http://www.ecohumanworld.com/si/kategorije/actioncall/

Hvala vsem, ki ste to moje razmišljanje sprejeli kot poskus nekoga, ki mu ni vseeno kakšen svet zapuščamo potomcem.
_________________
Potomci nas ne bodo cenili po tem kar smo ustvarili, temveč po tem kar bomo ohranili

venet · Objavljeno: 27 Nov 2010 12:57 Naslov sporočila: Re: naslov sporočila

zuf · Objavljeno: 27 Nov 2010 14:45 Naslov sporočila:

Se še vedno nahajamo v času, ko je ljudem potrebno predstaviti kaj je narobe?
Ali sploh govoriti o temu kaj je narobe, ali samo predstaviti rešitve?
Kaj pomaga človeku, če ve, kaj vse je narobe, če pa ne pozna rešitev?
Ali bo sploh želel slišati za rešitve, če ne bo poznal vzroka, zakaj jih uporabiti/živeti?

Meso je ena takšna čudna beseda. Bolje bi temu rekli kos živalskega trupla. Že nekaj let sem se izogibal takšnemu prehranjevanju, letos pa sem se mu popolnoma odrekel. V bistvu ni odrekanje, ker sem s tem ogromno pridobil. Poleg sočustvovanja je tukaj, kot si omenil, tudi zdravje planeta in človeka. In ne gre se samo za kose živalskih trupel, gre se tudi za "stranske proizvode", ki jih živali dajo - jajca, mleko, sir, ...

Ustvarjaj še naprej. V razmislek ti povem samo to, da obstajajo ljudje, ki živijo drugače. Njihove zgodbe bi morale večkrat priti človeku v ušesa in pred oči. O njih bi morali na veliko pisati, risati, pripovedovati. In spet lahko greš na začetek mojega prispevka in prebereš vprašanja, ki sem si jih zastavil.
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda

venet · Objavljeno: 27 Nov 2010 17:43 Naslov sporočila:

voda · Objavljeno: 28 Nov 2010 13:25 Naslov sporočila: naslov sporočola

venet pozdravljen.
pri tvoji razlagi ekohumanizma pogrešam razlago o tovarni cementa. govoriš, o izginotju velikega števila živali, v živalskem kraljestvu. strinjam se, a istočasno dvomim v tvoje iskreno prepričanje pomagati živalim. ne jesti meso, ni rešitev. (mimogrede ali hodiš bos ali nosiš čevlje iz plastike, ali pereš na roke z milom narejenim doma iz loja in pepela ?-) tvoja dejanja negirajo tvoj zagovor ekohumanizma, a to potrjuje tvoje dvorišče. veš so zelo majhne in še manjše živalice, ki prebivajo v majhnih luknicah in so zelo pomembne za makro okolje, ampak - kaj so one - naspram velikemu bengalskemu tigru. povej mi kje naj bi se skrile in preživljale na tvojem dvorišču. tako so mi fraze o tem - ne jem meso-uboge živali- razpredanje v prazno. ko se nečesa lotiš je potrebno, da si zelo širok, in to na veliko področjih. šele potem ti bom verjela. to je moje mnenje, in ne bom več o tem debatirala. lp voda.

kravzlj · Objavljeno: 28 Nov 2010 17:00 Naslov sporočila:

Hej!

Da se odpoveš mesu, je prvi korak. In za tem se skriva marsikaj, ker spremeniš način življenja. Jaz sem šele takrat začel dojemati Naravni svet okoli sebe. Od malih od velikih živalic in rastlin. Vsak je pomemeben tu. Ampak tega človek noče dojeti.Vsaj večina ljudi!
Bela jata res lepo prikazuje dejansko stanje. In, venet, ko si opredelil zakaj taka risanka, sem še bolj zanjo. Če bi se dalo bi jo kar jaz ufilmil pa ne znam. Morda nekoč.

Lp Luka
_________________
" Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! "

orhy · Objavljeno: 28 Nov 2010 17:50 Naslov sporočila:

Voda lepo si povedala.
Ko začne človek "razumsko" spreminjati oz. posegati v zakonitosti narave - marsikaj "postavi na glavo" Confused

in to se žal - še kako dogaja.

vida · Objavljeno: 29 Nov 2010 09:27 Naslov sporočila:

Huhhh…Ste se pa razpisali, lepo da imamo toliko mnenj. Venet, menim da na ta način samo daješ ven svoj gnev. Tudi prav. In res misliš da boš na ta način spremenil svet. Vse je za nekaj dobro. Vsak ima svojo zavest in na podlagi le te deluje. A moje mnenje je, da najbolj pomagaš svetu, ko spreminjaš sebe.

Meni ljub kitajski pregovor se glasi:
Če želiš, da bo v državi red, moraš urediti province,
če želiš, da bo v provincah red, moraš urediti mesta,
če želiš, da bo v mestih red, moraš urediti družine,
če želiš, da bo v družinah red, moraš urediti svojo družino,
če želiš urediti svojo družino, moraš urediti sebe.

In ko tvoja lučka zasveti, razsvetli še ostale in tako postajamo vedno bolj sijoči tudi ostali.
Veliko več dosežemo s tem, da pokažemo kako je treba delovati, se pravi s svojim zgledom. V tvoji zgodbi mi tudi ni všeč kako krute in slabe prikazuješ gozdne delavce, lovce pa še najbolj naše južne brate. Malce diši po nestrpnosti. Res misliš da smo mi Slovenci kaj boljši? Veš vsem nam raste zavest in kar je dobro bo ostalo, kar ne bo razpadlo. In še ena krasna zgodbica o naših lovcih: Pred dnevi pride moj dragi domov in mi pravi, veš kaj sem danes slišal. Sedel je v bifeju na kavici, pa pride za sosednjo mizo druščina lovcev z jage. In se čez čas en pohvali. Danes je bilo pa prav krasno, lepo smo se sprehodili in imeli, nič nismo ujeli in tudi streljat nam ni bilo treba. Lepo kajne?

Pa še nekaj glede izumrtja živali, ta delfin je pravzaprav izginil predvsem zaradi onesnaženosti, sploh veš kako strupena je rumena reka? Glede na to pa da še zmeraj ješ ribe, ti lahko zaupam da ja na seznamu ogroženih tudi tuna, naj bi jo bilo samo še 15%, pred časom sem dobila v podpis peticijo, ja to je tudi skrb vzbujajoče. In oceani na sploh so že povsem izropani, se pravi da bi lahko rekli, da tudi ti prispevaš k tej moriji.

In še tole v razmislek, kaj je klorofil v rastlinah? priporočam ti, da prebereš knjigo: Skrivnostni svet rastlin, tukaj odlomek: http://lkm.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/povzetki/rastline.htm in potem se poraja vprašanje kaj pa zdaj?

Želim ti veliko strpnosti in sprejemanja in potem pride jupi

_________________
užitni rajski vrt

vida · Objavljeno: 29 Nov 2010 10:38 Naslov sporočila: Re: naslov sporočila

Pa še tole:

katrinca · Objavljeno: 29 Nov 2010 12:28 Naslov sporočila:

Se mi zdi, da se moramo najprej zavedati »krute« realnosti. Na svetu je pač tako. Živali so med sabo pač v prehranjevalni verigi. Močnejši požre šibkejšega. Če ne bi bilo tako, bi mnoge živalske vrste izumrle, druge bi se pa preveč razmnožile. Si predstavljate kako enoličen bi bil svet? Človek ima možnost da izbira.

Če je vzrok da ne jemo mesa v tem, ker se nam živali smilijo, ne razumem kako lahko taki pojedo cel krožnik sardelic. Zame ima prav vsaka žival dušo, tudi rastlina. A ker od nečesa moram živet, pojem tu pa tam tudi kak kos mesa. Recimo 300g na teden. To znese na leto 16kg in v 50 ih letih 800kg. In tega se zavedam. In poznam krasne ljudi, ki nimajo drugega »greha«, kot da pojejo kak kos mesa. Pa vse živali ljubijo, tako tiste za prehrano, kot gozdne, travniške itd. In če bi živeli sami taki ljudje, bi bilo na svetu krasno.
Drugo je, kako je v klavnicah…. In to želi venet predstaviti. Isto trpljenje doživljajo tudi tiste živali, ki so namenjene proizvodnji sira…. Ja, in mene take zgodbe prepričajo, mi dajo mislit in so potrebne. In pojem zaradi tega kakšen košček mesa manj….tudi sira, čeprav ga obožujem. Si pa raje pripravim domači kefir.

Če je vzrok v tem, da je meso nezdravo, se moramo zavedati tudi tega, da je še vedno bolje jesti meso doma vzrejenih živali kot pa gensko spremenjeno sojo itd. Res je, gre za to, da se z najmanjšimi možnimi stroški zasluži čim več. In to ne velja samo za mesno industrijo ampak tudi za proizvodnjo zelenjave. Rešitev vidim v tem, da vzgojimo zelenjavo sami ali pa da podpremo domačega kmeta. To pomeni kakšen evro več na kg. Sama sem se odločila za to drugo varianto.

Če je vzrok v tem, da mesna industrija in živinoreja povzročata največ onesnaževanja, spet podprimo kmeta in se odpovejmo nakupovanju v nakupovalnih centrih. Vsaka proizvodnja pomeni onesnaževanje, tekstilna, prehrambena, avtomobilska itd. Nenazadnje tudi masovna proizvodnja rastlin ni nedolžna, pa potovanja v daljne dežele…. Čemu, da zadovoljimo svojo nečimrnost? Zavzemam se za antipotrošniško družbo. Material ne pomeni zadovoljstva. Človek za srečo ne potrebuje veliko.

Res je zgledi vlečejo. A najprej je treba ljudem povedati. Vsako soboto si najdem na tržnici »žrtev« ki ji razburkam misli. Zanimivo je, da se nekaterih stvari sploh ne zavedajo, se pa strinjajo ko jim predočiš dejstva. In marsikoga ki je imel namen kupiti na stojnici, ki ima uvoženo poceni in lepo zelenjavo, sem že prepričala, da je kupil na ekološki stojnici kjer je dražje in sadeži ne izgledajo tako krasno. In na to sem ponosna.

In res je da nihče ni popoln. Venet s svojim betonom na vrtu, jaz z podpiranjem tobačne industrije. Se zavedam in se poskušam odkupiti z prostovoljnim delom na tržnici in forumu. Vsak zase si naj potrka na svojo vest. A če bi bilo med ljudmi toliko sočutja, prijateljstva, medsebojne pomoči kot jo najdemo v venetovi pravljici…. Tako pa živim med ljudmi, kjer bi drug drugega požrli, samo da bi se dokopali do tistega nekaj »bolje«. Pa je bolje? Ni!
Svet drvi v prepad! In nobeno risanje srčkov več ne pomaga. Tolaži me dejstvo, da poznam nekaj krasnih ljudi ki se jim lahko reče ČLOVEK.
_________________
Katrinčin okrasni vrt
Katrinčin uporabni vrt
ZELENI KROG - organizirana menjava semen in rastlin

venet · Objavljeno: 29 Nov 2010 12:42 Naslov sporočila:

Na kratko, da ne bo nastal vtis, da sem neki grozen človek, čeprav sem napisal samo zgodbo, ki prikazuje trpljenje živali:

Hvala vsem za komentarje saj vidim, da se kljub različnim mnenjem vsi strinjamo, da moramo do narave stopiti s poštovanjem in respektom. In ne mi zamerit, če s takšno zgodbo opozarjam, da ni vse tako lepo, kot zgleda. Takšen pač sem.

Ni posameznika, ki ne bi naravi na tak ali drugačen način škodil, saj smo ustvarili svet, ki je njej tuj. Vprašanje je samo, koliko je kdo pripravljen naravi vrniti kar ji je zastonj odvzel.

Kot sem v mojem pisanju o ekohumanizmu napisal. Napočil je čas, da prenehamo še naprej graditi svet "Več imeti" in pričeti ustvarjati svet "Več biti". Samo tako bomo uspeli rešiti svoje probleme in skleniti mir z naravo.

Vse, ki jih zanima nadaljevanje zgodbo in kakšen bo njen konec, vabim da jo spremljajo do konca.

( samo pripomba, da ne bo nesporazuma: V zgodbi ni naših južnih bratov. Pogovor med gozdarji je pisan v pohorskem narečju. Mogoče se nekomu zdi tuj, toda meni je povsem normalen, saj z njim živim.)
_________________
Potomci nas ne bodo cenili po tem kar smo ustvarili, temveč po tem kar bomo ohranili

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli