 |
Vse o vseh rastlinah
Za nas z zelenimi prsti ...
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
venet
Pridružen/-a: 20.07. 2010, 08:27
Prispevkov: 141
Kraj: Fram
|
 Objavljeno: 28 Avg 2012 06:59 Naslov sporočila: |
 |
|
| zuf je napisal/a: | | venet, čudovito!!! |
Hvala za obisk.
_________________
Potomci nas ne bodo cenili po tem kar smo ustvarili, temveč po tem kar bomo ohranili |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
reider
Pridružen/-a: 22.07. 2012, 18:29
Prispevkov: 122
Kraj: okolica Lenarta
|
| Objavljeno: 28 Avg 2012 11:46 Naslov sporočila: |
|
|
Žal je takih zgodb kar ogromno. Tudi sam imam podobno, pa sem se na venetovo temo takoj spomnil.
Zgodba sega vsaj 2 leti nazaj pa do današnjih dni. Namreč pred dvema letoma sem nekemu bližnjemu bageristu naročil, naj mi na parceli poširi gozdno pot. Hkrati sem mu naročil, naj nekje izkopa(kjer zemlja ni v uporabi poleg potoka)še neko jamo, da prideva do več blata, pa tudi leto prej sem z kanali za studenec zazidal mlako, katera je bila življenski prostor večim živalim in jih življenski prostor takorekoč ukradel, da bi imel vodo za zalivanje.
Slika prikazuje današnje stanje tega zajetja. Tukaj je bila nekoč izkopana jama, voda pa tako bistra, da so jo prejšnji lastniki zemlje uporabljali za pitje. Po menjavi lastnika, torej nas, se je mlaka opustila in voda uporabljala le za zalivanje bližnjega vrta v dolini. Mlako smo vsako leto tudi čistili Ko se je čez čas tudi vrt opustil, zaradi odročnosti, se je mlaka počasi sama zasula z blatom in listjem. Izginile so vodne živali, le kakšna žaba je posedela v zelo plitko zbrani vodi med listjem globoki le kakih par cm.
Nekako sem zaradi kraje življenskega prostora imel slabo vest i nodločil sem se, da jim izkopam mlako drugje še dlje v dolini ob potoku, kjer bo po moje vedno vode dovolj.
Prišel je bager in izkopal jamo globine kakih 1,3m,1m širine in 2,5 metra dolžine. Prva žaba je rabila le 2-3 dni da je našla vodo, ki se je takoj že isti dan nabrala v jami  Pridružila se je še druga pa tretja, potem še pijavka od nekje, potem paglavci, vodni drsalci, vodni hroščki skratka vse kaj je najti vmlakah. Žal ni prišel noben pupek, ki je bil reden gost v zgornji mlaki, ki je zazidana.
In potem žalosten del zgodbe. Mlaka je lansko leto utrpela veliko sušo, ki pa ni bila tako močna kot to leto. Tako so v plitki vodi na dnu jame le preživeli paglavci in vodni hroščki ter pijavka. S strahoma sem hodil opazovat, če še voda je, da bi jih pobasal v kak čeber z vodo do prvega dežja. In res, k sreči je prišlo deževje res zadnjo sekundo, da ni bilo prepozno.
Potem pa pride letošnje leto. Pomladi spet, kot vedno v mlaki polno življenja. Voda je preko roba odtekala dalje po potoku. Žabe so veselo lebdele na gladini in plavale skupaj z paglavci. Prihajali so poletni meseci. Ob spravilu sena v bližini mlake sem vedno obiskal tudi mlako, da vidim, kaj se dogaja. Bilo je le še polovica globine vode, a nihče v vodi ni bil za nič prikrajšan. Odpeljemo seno iz doline in na mlako se nekako pozabi. Začeli smo hirati od vročine vsi skriti v sencah in v hišah z vklopljenimi klimami.
Pride zdajšnji mesec august in pride čas , za drugo košnjo. Zgodba se ponovi. V mlaki je bilo ob mojem obisku le še kaka 2 vedra vode. Spet žalosten pogled na živali , zbrane v plitvi vodi.
Odpeljemo 2 odkos krme iz doline in delo se je v dolini zaključilo . Dolina je dalje ponovno samevala.
Ravno pred tremi dnevi pa me prešine, kot strela z jasnega, kaj pa je z mlako in živalmi. Zagotovo rabijo pomoč. Zato vzamem čeber in zajemalko in hajd pod noge v dolino.
Ob pogledu v prazno izsušeno jamo me je spreletel srh. Na dnu jame je ležalo listje, ki je bilo še komaj kaj vlažno. Stene mlake razpokane od suše, le na tleh je bila zemlja rahlo vlažna brez kaplje vode. Nikjer več ni bilo videti nobene živali. Niti odrasle žabe , akj šele paglavcev. Te so verjetno pobrale vrane. Dolgo sem gledal v dno in niti enega premika nobene živali ni bilo videti več.
Počutil sem se krivega iz malomarnosti.
Ostalo pa je upanje na padavine, ki so bile pred dnevom nazaj in na obljubljene spet ponovno. Dolgo bo trebalo, da se vodostaji opomorejo in se življenje vrne. 
Slika pokrajin teh zadnjih let je kaj klavrna v primerjavami let pred 2000. Potoki so žuboreli se spomnim kot otrok tudi med letom, ne le ob taljenju snega pomladi.
In tako se bo treba sprijazniti na spremenjeno podnebje, drugega nam pač ne preostane.
Upam , da nisem dolgovezil in vam je bila zgodba všeč in v poduk. Spoštujte vsako domače vodno zajetje in vsako ohranjeno mlako.
Voda je vir življenja. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
venet
Pridružen/-a: 20.07. 2010, 08:27
Prispevkov: 141
Kraj: Fram
|
| Objavljeno: 28 Avg 2012 15:38 Naslov sporočila: |
|
|
| reider je napisal/a: | Žal je takih zgodb kar ogromno. Tudi sam imam podobno, pa sem se na venetovo temo takoj spomnil.
Zgodba sega vsaj 2 leti nazaj pa do današnjih dni. Namreč pred dvema letoma sem nekemu bližnjemu bageristu naročil, naj mi na parceli poširi gozdno pot. Hkrati sem mu naročil, naj nekje izkopa(kjer zemlja ni v uporabi poleg potoka)še neko jamo, da prideva do več blata, pa tudi leto prej sem z kanali za studenec zazidal mlako, katera je bila življenski prostor večim živalim in jih življenski prostor takorekoč ukradel, da bi imel vodo za zalivanje.
Slika prikazuje današnje stanje tega zajetja. Tukaj je bila nekoč izkopana jama, voda pa tako bistra, da so jo prejšnji lastniki zemlje uporabljali za pitje. Po menjavi lastnika, torej nas, se je mlaka opustila in voda uporabljala le za zalivanje bližnjega vrta v dolini. Mlako smo vsako leto tudi čistili Ko se je čez čas tudi vrt opustil, zaradi odročnosti, se je mlaka počasi sama zasula z blatom in listjem. Izginile so vodne živali, le kakšna žaba je posedela v zelo plitko zbrani vodi med listjem globoki le kakih par cm.
Nekako sem zaradi kraje življenskega prostora imel slabo vest i nodločil sem se, da jim izkopam mlako drugje še dlje v dolini ob potoku, kjer bo po moje vedno vode dovolj.
Prišel je bager in izkopal jamo globine kakih 1,3m,1m širine in 2,5 metra dolžine. Prva žaba je rabila le 2-3 dni da je našla vodo, ki se je takoj že isti dan nabrala v jami Pridružila se je še druga pa tretja, potem še pijavka od nekje, potem paglavci, vodni drsalci, vodni hroščki skratka vse kaj je najti vmlakah. Žal ni prišel noben pupek, ki je bil reden gost v zgornji mlaki, ki je zazidana.
In potem žalosten del zgodbe. Mlaka je lansko leto utrpela veliko sušo, ki pa ni bila tako močna kot to leto. Tako so v plitki vodi na dnu jame le preživeli paglavci in vodni hroščki ter pijavka. S strahoma sem hodil opazovat, če še voda je, da bi jih pobasal v kak čeber z vodo do prvega dežja. In res, k sreči je prišlo deževje res zadnjo sekundo, da ni bilo prepozno.
Potem pa pride letošnje leto. Pomladi spet, kot vedno v mlaki polno življenja. Voda je preko roba odtekala dalje po potoku. Žabe so veselo lebdele na gladini in plavale skupaj z paglavci. Prihajali so poletni meseci. Ob spravilu sena v bližini mlake sem vedno obiskal tudi mlako, da vidim, kaj se dogaja. Bilo je le še polovica globine vode, a nihče v vodi ni bil za nič prikrajšan. Odpeljemo seno iz doline in na mlako se nekako pozabi. Začeli smo hirati od vročine vsi skriti v sencah in v hišah z vklopljenimi klimami.
Pride zdajšnji mesec august in pride čas , za drugo košnjo. Zgodba se ponovi. V mlaki je bilo ob mojem obisku le še kaka 2 vedra vode. Spet žalosten pogled na živali , zbrane v plitvi vodi.
Odpeljemo 2 odkos krme iz doline in delo se je v dolini zaključilo . Dolina je dalje ponovno samevala.
Ravno pred tremi dnevi pa me prešine, kot strela z jasnega, kaj pa je z mlako in živalmi. Zagotovo rabijo pomoč. Zato vzamem čeber in zajemalko in hajd pod noge v dolino.
Ob pogledu v prazno izsušeno jamo me je spreletel srh. Na dnu jame je ležalo listje, ki je bilo še komaj kaj vlažno. Stene mlake razpokane od suše, le na tleh je bila zemlja rahlo vlažna brez kaplje vode. Nikjer več ni bilo videti nobene živali. Niti odrasle žabe , akj šele paglavcev. Te so verjetno pobrale vrane. Dolgo sem gledal v dno in niti enega premika nobene živali ni bilo videti več.
Počutil sem se krivega iz malomarnosti.
Ostalo pa je upanje na padavine, ki so bile pred dnevom nazaj in na obljubljene spet ponovno. Dolgo bo trebalo, da se vodostaji opomorejo in se življenje vrne.
Slika pokrajin teh zadnjih let je kaj klavrna v primerjavami let pred 2000. Potoki so žuboreli se spomnim kot otrok tudi med letom, ne le ob taljenju snega pomladi.
In tako se bo treba sprijazniti na spremenjeno podnebje, drugega nam pač ne preostane.
Upam , da nisem dolgovezil in vam je bila zgodba všeč in v poduk. Spoštujte vsako domače vodno zajetje in vsako ohranjeno mlako.
Voda je vir življenja. |
Lepo opisan dogodek kako lahko s še tako majhnim posegom za nas v naravi spremenimo življenje drugih živih bitji na veliko. V tem gozdu, ki so ga pri meni posekali je bil izvir, ki je meni in družini dajal vodo 2 leti. V poletnih mesecih je vedno tako zelo presahnil, da sem moral ponoči štiri krat zamenjati pristavljeno vedro, saj je kapljalo po kapljicah. Korak nižje je rastla velika smreka, kjer se je med njenimi koreninami naredil majhen tolmunček. V njem je bilo polno življenja in začuda ni nikoli presahnil. Nekje je imel minimalen vendar stalen pritok sveže vode. Velikokrat sem tam presedel in opazoval življenje v njem. Senca, tišina in mir so mi dali možnost marsikaj za premišljevati. Potem pa so gozd podrli in izvir ter tolmun enostavno zasipali. In kaj se je zgodilo? Voda je našla svojo pot in sedaj se dogaja, da ves ta del hriba počasi drsi. Iznad nekdanjega izvira se že pojavljajo do deset metrov dolge in en decimeter široke razpoke. Ni več dvoma, da se bo pobočje splazilo, vprašanje je samo kdaj. Po mojem kmalu. Še nekaj močnejših nalivov in izvir bo pokazal svojo moč. Če me je kdo od interesentov za nakup tega zemljišča povprašal za nasvet, sem vsakemu povedal, da je teren plazen in vsak se mi je za to informacijo zahvalil. Seveda lastnik oziroma agencija, ki te parcele prodaja o tem molči. Glavno, da se proda, bodoči lastnik pa se naj znajde kako ve in zna.
Pohlep posameeznika ni v tem primeru uničil samo gozd ampak je vzel dom ogromno živalim, nas vse pa osiromašil njegove neprecenljive koristi in lepote. In če takšne posege pomnožimo z vsemi še večjimi, ki se dogodijo vsaki dan na tem planetu, bomo kmalu posekali vse gozdove tega sveta. In kaj bo ostalo potomcem? Muzeji polni nagačenih živali v plastičnem gozdu. Mogoče bo nekdo rekel da pretiravam, da sem preveč pesimističen, toda naj spomnim na dogodek pred 600 leti, ko so na Velikonočnih otokih tamkajšni prebivalci otok v 100 letih popolnoma posekali. Tako zelo, da na koncu niso imeli niti enega debla, da bi lahko iz njega naredili splav in si poiskali novi dom. In tako delamo sedaj. Tako majhni smo, da se niti ne zavedamo, da ta planet tudi ni tako ogromen da se ne bi dal posekati. Zemlja je kot ti Velikonočni otoki. Nič večji v primerjavi s številom tamkajšnega takratnega prebivalstva in nami-nas 7 milijard. danes in 15 jutri. In verjamite mi. Sekalo se bo tako dolgo, dokler se ne bo vse posekalo. Tako kot so storili prebivalci Velikonočnih otokov. Razen seveda, če se bomo spmetovali. Vsak od nas in to spoznaje znali prenesti na svoje potomce. Potem obstaja upanje. Upajmo samo, da se bo ta čudež kamlu zgodil, saj se čas za delovanje že izteka.
_________________
Potomci nas ne bodo cenili po tem kar smo ustvarili, temveč po tem kar bomo ohranili |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
reider
Pridružen/-a: 22.07. 2012, 18:29
Prispevkov: 122
Kraj: okolica Lenarta
|
| Objavljeno: 28 Avg 2012 20:31 Naslov sporočila: |
|
|
Zgodbe o velikonočnih otokih ne poznam oziroma o poseku, vem le za kipe. Morda veš o njih tudi kaj??
Drugače pa je vsaka tvoja beseda čista resnica. Človek vidi prvo kapital potem vse drugo oziroma nič. ČE pride na druge planete se bo z njimi zgodilo enako, kot s tem. Razen, če bodo srečali bolj opasnejše tam, pol pa čist po človeško hinavsko klečeplazili in opet iz tega izvlečt čim več koristi kolikor se da.
Kaj ap se bo zgodilo z tem planetom, pa mi ki zdaj to beremo, nikoli ne bomo vedeli ,upam le , da je to človekova zadnja postaja. Ta planet mislim.
Torej imaš sedaj mestni vodovod kajne? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
venet
Pridružen/-a: 20.07. 2010, 08:27
Prispevkov: 141
Kraj: Fram
|
| Objavljeno: 29 Avg 2012 06:51 Naslov sporočila: |
|
|
| reider je napisal/a: | Zgodbe o velikonočnih otokih ne poznam oziroma o poseku, vem le za kipe. Morda veš o njih tudi kaj??
Drugače pa je vsaka tvoja beseda čista resnica. Človek vidi prvo kapital potem vse drugo oziroma nič. ČE pride na druge planete se bo z njimi zgodilo enako, kot s tem. Razen, če bodo srečali bolj opasnejše tam, pol pa čist po človeško hinavsko klečeplazili in opet iz tega izvlečt čim več koristi kolikor se da.
Kaj ap se bo zgodilo z tem planetom, pa mi ki zdaj to beremo, nikoli ne bomo vedeli ,upam le , da je to človekova zadnja postaja. Ta planet mislim.
Torej imaš sedaj mestni vodovod kajne? |
Začel sem kopati svoj vodnjak in ko sem skopal in zbetoniral 8m globine smo dobili sporočilo, da bodo potegnili krajevni vodovod. Tako sem odnehal, kljub temu pa imam sedaj v tej suši vsaj 2 metra stalne vode v vodnjaku. Rezerva pač, čeprav je krajevno zajetje precej bogato s pitno vodo.
_________________
Potomci nas ne bodo cenili po tem kar smo ustvarili, temveč po tem kar bomo ohranili |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Styrax
Pridružen/-a: 12.05. 2014, 21:14
Prispevkov: 13
Kraj: Prekmurje in Ljubljana, izmenično
|
| Objavljeno: 15 Maj 2014 22:51 Naslov sporočila: |
|
|
Pozdrav vsem na tem forumu. Sem na novo registriran in tole je moje prvo javljanje. Po netu sem brskal za nekaterimi podatki o invazivnih vrstah. Konkretno v tem primeru, ko me je en od zadetkov vrgel na stran tega foruma, sem hotel najti natančne podatke o funkcioniranju mehanizma, s pomočjo katerega se seme pri žlezavi nedotiki ob eksploziji razstreli tako daleč naokrog (to je zelo edinstven in učinkovit način razmnoževanja te "invejderske" vrste). Pa me je pritegnil tale članek od veneta, ki je spisan zelo subtilno in lepo izpostavi tipičen primer preveč stihijskega in nedomišljenega poseganja v naravno okolje. Iz prispevka se zazna široka razgledanost in občutek za empatično razmišljanje s strani avtorja. Mogoče bi lahko pri poimenovanju rastlin v treh primerih (toliko sem jih opazil ob hitrem pregledu) naredil še naslednje popravke:
♦ pod fotko s številko 53: tu je prišlo do lapsusa. Rastlina na fotografiji izgleda kot črnoglavka, vendar pa je latinsko ime za navadno črnoglavko Prunella vulgaris (ne Solidago virgaurea). Je pa navadna zlata rozga (Solidago virgaurea subsp. virgaurea) na eni slikci nižje – pod št. 54.
♦ pod številko 51: beli slizek ali bela večerna lučca – sedaj uveljavljeno znanstveno poimenovanje je: Silene latifolia subsp. alba. Takson Melandrium album deluje dandanes zaradi sprememb v nomenklaturi precej arhaično, vendar pa ni napačno (je sinonim prvoomenjenemu imenu).
♦ pod številko 86: poanta je enaka kot pri belem slizku – v tem primeru je za spomladansko lopatico bolj primerno botanično ime Ficaria verna (Ranunculus ficaria je zastarelo, vendar vseeno velja kot sininim).
S temi popravki bi bil članek še bolj avtentičen.
LP, Styrax |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
katrinca
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 16:42
Prispevkov: 10188
Kraj: Maribor
|
| Objavljeno: 16 Maj 2014 05:29 Naslov sporočila: |
|
|
Dobrodošel Styrax in hvala za opombe. Z veseljem sem jih vnesla pod fotografije in upam in verjamem, da bo tudi Venetu prav.
Venet tako vrhunsko občuti naravo, da nam je bistvo jasno. Vse njegove članke dobesedno požiram.
Sama veliko dam na botanično nomenklaturo. Ime pove o rastlini veliko. Družina, rod, vrste.
Zato izhajam iz družin http://rastline.mojforum.si/rastline-about3135.html
Smo pa na forumu, razen redkih svetlih izjem, sami botanični laiki. Smo zgolj ljubitelji rastlin in vrtičkarji. In pomoč strokovnjakov je več kot dobrodošla. Zato še enkrat HVALA!
_________________
Katrinčin okrasni vrt
Katrinčin uporabni vrt
ZELENI KROG - organizirana menjava semen in rastlin |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Styrax
Pridružen/-a: 12.05. 2014, 21:14
Prispevkov: 13
Kraj: Prekmurje in Ljubljana, izmenično
|
| Objavljeno: 16 Maj 2014 08:31 Naslov sporočila: |
|
|
Katrinca, hvala za opombe, spretno vnešene pod slikce. Tudi meni se zdi, da bo Venetu prav. Nomenklatura je v naravoslovju res pomembna, saj je v preteklosti zaradi poimenovanj že prihajalo do zmešnjav, ki so bile včasih precej velike. Z doslednostjo se temu izognemo. Kar se tiče sinonimov: v danes najbolj uveljavljenem (Linné-jevem) sistemu bodo sinonimi vedno prisotni in bodo tudi povzročali določene nepotrebne komplikacije. Ampak to ni tako bistveno, saj ta sistem sicer res dobro funkcionira in je splošno sprejet.
Menim da je vsak nivo pomemben in da se vsak lahko nekje najde. Vse kar določeno vedo/panogo bogati je koristno. Celo več: dojemanje samorealizacije določenega "ljubitelja rastlin in vrtičkarja", ki svojo vizijo, želje in/ali prispevek k razvoju določenega področja doživlja z iskreno radostjo, je lahko zelo primerljivo z doživljanjem samorealizacije in občutenji še tako vrhunskih znanstvenikov na danem področju. Pomemben je pristen odnos, zavzetost, doživljanje (ti in podobni pojmi dajejo posamezniku eno splošno zadovoljstvo, življenjsko radost  ).
In verjetno vsak podzavestno stremi k temu, da najde tisto svojo aktivnost (ali pa vlogo, poslanstvo ipd.), ki mu prinaša največ zadovoljstva. Vedno pa bodo obstajali tudi taki, ki so apatični do skoraj vsega. Ampak raje imam to ta prvo stanje (kronično pomanjkanje časa za preštevilne stvari, s katerimi bi se v življenju rad ukvarjal ali se z njimi seznanil), kot pa pomanjkanje volje ali celo mentalno praznino. Ljubitelj rastlin sem že po default-u, ko imam priložnost za to, se pa v potrebnem obsegu z veseljem vživim tudi v vlogo "vrtičkarja" (ob zavedanju, da nimam razvitih takšnih veščin in navajenosti kot nekdo, ki pretežno prakticira). Bistveno je, da smo odprti za okolje - tako naravno kot družbeno. 
LP
Nazadnje urejal/a Styrax 16 Maj 2014 16:52; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
venet
Pridružen/-a: 20.07. 2010, 08:27
Prispevkov: 141
Kraj: Fram
|
| Objavljeno: 16 Maj 2014 11:15 Naslov sporočila: |
|
|
Najlepša hvala obema za skrb, da bo verodostojnost podatkov pravilna. Moram pa vama povedati, da sem kljub izgubi takratnega prijatelja Gozda, pridobil novega, ki me je s svojo neverjetno žilavostjo, prilagodljivostjo in pestrostjo tako navdušil, da mi kar sapo jemlje. Iz praktično nič, se je na tej zelo skopi prsti razvilo življenje, ki je preseglo vsa moja pričakovanja. Niso to samo opisane rastline, ki so naselile ta prostor, priselile so se tudi žuželke, dvoživke, ptice, sesalci in mehkužci. Ustvaril se je novi biotop z biotsko raznolikostjo lepote in zvokov. Svet ki polni človeško dušo.
Naj vam ob tej priložnosti podam spremne besede h knjigi Čuteča Narava Andreasa Webera o svetu, ki bi ga morali bolje spoznati.
Moderno naravoslovje korenito spreminja svoje pojmovanje življenja. Ugotavlja, da nastanek in vedenje živali in rastlin lahko prepričljivo pojasnimo samo tedaj, če občutja in vrednote postavimo za izhodišče vseh življenskih procesov. Od najmanjše celice do najvišjih bitji velja, da brez občutja ni življenja.
Andreas Weber orje ledino tega novega, celostnega sprejemanja živega sveta kot čudovitega bogastva, v katerem je tudi človek zgolj eden od nepogrešljivih sestavnih delov, in ne njegov samovoljjni gibalec. Slikovita osebna pripoved o iskanju tega novega občutenja se mimogrede dotakne mnogih pomembnih vprašanj sedanje dobe, od našega težavnega spoprijemnaja s podnebnimi spremembami do našega tako težko rešljivega vprašanja, kako naj se v tem svetu nahranimo in preživimo.
Knjiga, ki odpira oči!
Hvala vsem, ki ste si vzeli čas prebrati te misli.
_________________
Potomci nas ne bodo cenili po tem kar smo ustvarili, temveč po tem kar bomo ohranili |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
reider
Pridružen/-a: 22.07. 2012, 18:29
Prispevkov: 122
Kraj: okolica Lenarta
|
| Objavljeno: 16 Maj 2014 17:57 Naslov sporočila: |
|
|
| venet je napisal/a: | Slikovita osebna pripoved o iskanju tega novega občutenja se mimogrede dotakne mnogih pomembnih vprašanj sedanje dobe, od našega težavnega spoprijemanja s podnebnimi spremembami do našega tako težko rešljivega vprašanja, kako naj se v tem svetu nahranimo in preživimo.
Knjiga, ki odpira oči!
Hvala vsem, ki ste si vzeli čas prebrati te misli. |
Venet na ta odgovor ti bom jaz kar takoj iz puške odgovoril-To bo uredil zakon narave.Ko se katera vrta toliko razmnoži,da ni zanjo hrane jih toliko odmre,da jih ostane le toliko,kolikor je zanje hrane.Vse drugo gre po podobnem principu.Upam ,da nisem preveč surov.
Evo en video na to tematiko,če moderator dovoli:
http://www.mojvideo.com/video-pojedli-bomo-zemljo/3e5efa72d8c756b3f22a
S spoštovanjem in LP! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
venet
Pridružen/-a: 20.07. 2010, 08:27
Prispevkov: 141
Kraj: Fram
|
| Objavljeno: 18 Maj 2014 11:14 Naslov sporočila: |
|
|
Se popolnoma strinjam. Če ni hrane za vse, se število zmanjša. Takšen primer je bil v obdobju med prehodom iz starejše kamene dobe v mlajšo. Takrat se je končalo obdobje ledene dobe in takratni prebivalci Evrope, ki so bili lovci in nabiralci, so naenkrat, v reltivno kratkem času ( 5000 let) izgubili podlago svojega prehranjevanja. Zaradi radikalne podnebne spremembe so izginile velike črede zobrov, jelenov, mamutov...itd, ki so bili glavna hrana takratnega človeka. Ta se je moral prilagoditi novim pogojem, tako da se je pričel ukvarjati s kmetijstvom. Takratno kmetijstvo je bilo eno samo veliko garanje in izpuliti repo ter jo pojesti ni bilo ravno pospremljeno s takšnim navdušenjem kot uloviti enega zobra in ga speči na ražnju. 5000 let se je gladovalo, število prebivalcev se je zmanjšalo a tisti ki so, so postavili temelje kmetijstva današnje Evrope.
Kako se bodo naši potomci znašli v primeru podnebne spremembe in s tem povezanim pomanjkanjem hrane si ne upam niti zamisliti. Mi smo tisti, ki moramo storiti vse, da se njim to ne zgodi.
_________________
Potomci nas ne bodo cenili po tem kar smo ustvarili, temveč po tem kar bomo ohranili
Nazadnje urejal/a venet 19 Maj 2014 07:10; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
reider
Pridružen/-a: 22.07. 2012, 18:29
Prispevkov: 122
Kraj: okolica Lenarta
|
| Objavljeno: 18 Maj 2014 19:29 Naslov sporočila: |
|
|
| Zanimiv človek si Venet-luštno te je brati.ne razmišljaš "plitko"kot večina, ampak globoko.To mi je všeč.kar pa ta beseda pomeni bo pa si vsak sam pri sebi obrazložil.LP |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
