 |
Vse o vseh rastlinah
Za nas z zelenimi prsti ...
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
tiguan
Pridružen/-a: 01.06. 2010, 22:34
Prispevkov: 1059
|
 Objavljeno: 10 Jul 2010 10:58 Naslov sporočila: Zaščita proti toči |
 |
|
| Kar veliko se prevozim po naših cestah pa moram reči, da 99.9% ljudi sploh nima zaščitne mreže za zelenjavni vrt prava redkost je vidt zaščitno mrežo na vrtu. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47
Prispevkov: 10107
|
| Objavljeno: 10 Jul 2010 13:50 Naslov sporočila: |
|
|
| Po mojem zato, ker je napeti protitočno mrežo čez zelenjavni vrt že kar velik podvig - povezano najprej s primernih načrtom, ustrezno izvedbo in €€€. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
katrinca
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 16:42
Prispevkov: 10188
Kraj: Maribor
|
| Objavljeno: 10 Jul 2010 14:35 Naslov sporočila: |
|
|
Ja, to kar je naštela muha. Dodala bi še estetski, če hočeš, psihološki moment. Sama se ne morem sprijazniti z življenjem pod mrežo. Moj vrt je namreč ena sama greda, mešanica okrasnih, zelenjavnih in začimbnih rastlin in če bi želela zaščititi vse (izjem pa nočem delati, niti mi kakšen predel vrta ni bolj ali manj ljub) bi morala mrežo potegniti čez cel vrt. Zato!
_________________
Katrinčin okrasni vrt
Katrinčin uporabni vrt
ZELENI KROG - organizirana menjava semen in rastlin |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Plamenka
Pridružen/-a: 31.05. 2009, 11:21
Prispevkov: 2043
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 10 Jul 2010 19:05 Naslov sporočila: |
|
|
| Mi pa letos imamo zaščitno mrežo proti toči nad zelenjavnim vrtom - 50 m2. Napeta je nad lesenimi okroglimi drogovi, ki so med seboj povezani z žico. Mreža je visoko, okoli 2,5m, tako, da ni moteča za hojo po vrtu, drogovi pa kar lepo izgledajo in ponekod služijo za oporo. Seveda je bilo kar nekaj dela, pa tudi stroškov. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mfranc
Pridružen/-a: 02.05. 2008, 20:00
Prispevkov: 4489
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 10 Jul 2010 21:39 Naslov sporočila: |
|
|
Sem se pa namučil, da bi našel svoje prispevke o protitočni zaščiti, pa jih ni....sem našel......
Takole je moja zaščita funkcionirala predlani, lani ni bilo tako obilne toče...
LP
_________________
mfranc |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
tiguan
Pridružen/-a: 01.06. 2010, 22:34
Prispevkov: 1059
|
| Objavljeno: 10 Jul 2010 22:21 Naslov sporočila: |
|
|
Za zelenjavo je že dovolj, če pada debela sodra, na kumarah se takoj pozna, na solati prav tako.
Pri nas je samo 1x v 50 letih vse potovkla toča (koruza, krompir, paradižnik), zgodilo se je kakšnih 8 let nazaj.
Letos nismo še imeli toče je pa tako pri nas, da se hitro shladi in je zelo majhna vrjetnost za točo, nevihta se potem preseli v LJ, Vrhniko, Kranj in tam dobi na moč, tako da predhodnik lepo prikazuje, kako debelo točo so imeli, jaz pa gledal te nevihtne oblake,a mpak vseeno razmišljam o mreži. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Lana
Pridružen/-a: 13.02. 2008, 18:57
Prispevkov: 659
Kraj: Postojna
|
| Objavljeno: 10 Jul 2010 22:27 Naslov sporočila: |
|
|
Ja, tale toča je bila pa res huda mfranc.
Jaz nimam protitočne zaščite, ker nimam denarja za to postavit. Poleg tega me še nekaj matra - mi imamo precej ostro klimo in poleg tega imam vrt žal tako postavljen, da je popoldne zgodaj senca na enem delu, na drugem je pa dlje časa zjutraj. Vse skupaj daje rezultat, da so stvari malo kasneje zrele kot sicer, pa več bolezni je, ker je pri taki nadmorski višini ponoči tudi poleti bolj mrzlo in so temperaturne razlike prevelike za nekatere rastine. No, če bi temu dodala še precej "sence" od protitočne mreže, nisem prepričana, da bi to bilo najboljše. V primeru toče bi bilo zagotovo, v drugih primerih pa nisem tako prepričana. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Lana
Pridružen/-a: 13.02. 2008, 18:57
Prispevkov: 659
Kraj: Postojna
|
| Objavljeno: 10 Jul 2010 22:29 Naslov sporočila: |
|
|
| tiguan je napisal/a: | Za zelenjavo je že dovolj, če pada debela sodra, na kumarah se takoj pozna, na solati prav tako.
Pri nas je samo 1x v 50 letih vse potovkla toča (koruza, krompir, paradižnik), zgodilo se je kakšnih 8 let nazaj.
Letos nismo še imeli toče je pa tako pri nas, da se hitro shladi in je zelo majhna vrjetnost za točo, nevihta se potem preseli v LJ, Vrhniko, Kranj in tam dobi na moč, tako da predhodnik lepo prikazuje, kako debelo točo so imeli, jaz pa gledal te nevihtne oblake,a mpak vseeno razmišljam o mreži. |
Iz katerega konca pa si? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Lana
Pridružen/-a: 13.02. 2008, 18:57
Prispevkov: 659
Kraj: Postojna
|
| Objavljeno: 10 Jul 2010 22:31 Naslov sporočila: |
|
|
| tiguan je napisal/a: | Za zelenjavo je že dovolj, če pada debela sodra, na kumarah se takoj pozna, na solati prav tako.
Pri nas je samo 1x v 50 letih vse potovkla toča (koruza, krompir, paradižnik), zgodilo se je kakšnih 8 let nazaj.
Letos nismo še imeli toče je pa tako pri nas, da se hitro shladi in je zelo majhna vrjetnost za točo, nevihta se potem preseli v LJ, Vrhniko, Kranj in tam dobi na moč, tako da predhodnik lepo prikazuje, kako debelo točo so imeli, jaz pa gledal te nevihtne oblake,a mpak vseeno razmišljam o mreži. |
Iz katerega konca pa si? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mfranc
Pridružen/-a: 02.05. 2008, 20:00
Prispevkov: 4489
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 10 Jul 2010 23:44 Naslov sporočila: |
|
|
| tiguan je napisal/a: | | Za zelenjavo je že dovolj, če pada debela sodra, na kumarah se takoj pozna, na solati prav tako. |
Res je, za kake nežne rastline zadošča že drobna toča, zato recimo mreža proti ptičem ni najboljša zaščita. To sem že zdavnaj opazil, ko mi je dobro preluknjalo solato, in postopoma sem za vse vitalne rastline pozamenjal ptičje mreže za taprave protitočne. Deloma pomaga podvojena, potrojena ptičja mreža, če je ravno pri roki....
| Lana je napisal/a: | | Poleg tega me še nekaj matra - mi imamo precej ostro klimo in poleg tega imam vrt žal tako postavljen, da je popoldne zgodaj senca na enem delu, na drugem je pa dlje časa zjutraj. Vse skupaj daje rezultat, da so stvari malo kasneje zrele kot sicer, pa več bolezni je, ker je pri taki nadmorski višini ponoči tudi poleti bolj mrzlo in so temperaturne razlike prevelike za nekatere rastine. No, če bi temu dodala še precej "sence" od protitočne mreže, nisem prepričana, da bi to bilo najboljše. V primeru toče bi bilo zagotovo, v drugih primerih pa nisem tako prepričana. |
Senca, zatemnitev od mreže bi lahko bila problem  , kako velik pa, ne bi vedel povedati. Sigurno bi na netu našel kako študijo, pa je trenutno prevroče za možgansko telovadbo  - enkrat v prihodnosti....
Ko sem pred leti kupoval tole ta veliko protitočno mrežo, 6 x 10 m, sem imel namen vzeti najmočnejšo, najbolj gosto, vendar sem se ustrašil ravno "zatemnitve" . Vzel sem srednjo gostoto in vidim, da čisto zadošča.
Ravno dva tedna nazaj sem šel z merilcem osvetljenosti, luksmetrom pod mrežo. Na sončen dan je bila osvetljenost ravno predvidljivih 100.000 luksov (lx), pod mrežo 90.000 lx, pri paradižnikih, z dodano PVC folijo pa samo 60.000 lx. Torej 10% in 40 % izgube. Za sončen dan še vedno več kot dovolj ("umetna" vzgoja paradižnikov npr. poteka pri 10 do 15 tisoč luksov), ampak oblačen dan pa ima lahko samo 1000 lx, in mi ni jasno, kaj pomeni dodatna zatemnitev .
Kompromisna rešitev je mreža nekje pri roki, da se lahko hitro vrže čez rastline , tik pred napovedano točo. Tako pri nas rešujemo figo, aronije, lonicere....
LP
_________________
mfranc
Nazadnje urejal/a mfranc 11 Jul 2010 12:00; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MARIJAV
Pridružen/-a: 20.05. 2010, 14:14
Prispevkov: 1647
Kraj: ŠTAJERSKA-PONIKVA
|
| Objavljeno: 11 Jul 2010 06:44 Naslov sporočila: |
|
|
Mfranc, najbrž spiš zjutraj, ko je še hladno...No, jaz že leta napenjam mrežo preko železnih lokov na gredicah, pa ni nikoli nobenega znaka, da bi rastlinam primanjkovalo svetlobe. Pa še to: Vsa leta, ko mrežo napenjam, ni toče, le pred štirimi leti, ko je nisem, pa mi je toča skoraj vse sesula....  Ma zavila bi si vrat, ker se nikakor ne organiziram, da bi znala poslikano spraviti na net  .
_________________
ŽIVETI NA PODEŽELJU JE NAJLEPŠE! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47
Prispevkov: 10107
|
| Objavljeno: 11 Jul 2010 15:25 Naslov sporočila: |
|
|
| mfranc je napisal/a: |
Ravno dva tedna nazaj sem šel z merilcem osvetljenosti, luksmetrom pod mrežo. Na sončen dan je bila osvetljenost ravno predvidljivih 100.000 luksov (lx), pod mrežo 90.000 lx, pri paradižnikih, z dodano PVC folijo pa samo 60.000 lx. Torej 10% in 40 % izgube.
|
Imaš običajno prozorno vrtno folijo, ali tisto armirano za rastlinjake? 40 % izguba - ojoj, tudi sama imam nad paradižniki letos folijo (običajno) in protitično mrežo. Ampak se tolažim, ker je folija samo kot streha, da dobijo kar nekaj svetlobe še od strani.
Protitočno mrežo sem razpela nad "ta večjim" zelenjavnim vrtom pa je bila kljub temu, da meri borih 25 m2, kar precejšen zalogaj, ker sem jo hotela imeti v enem kosu, da paradižnik lahko nemoteno raste in da se tudi sama lahko sprehajam pod mrežo v pokončnem položaju. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mfranc
Pridružen/-a: 02.05. 2008, 20:00
Prispevkov: 4489
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 11 Jul 2010 16:00 Naslov sporočila: |
|
|
MARIJAV, nas pasjeljubce čaka navsezgodaj, pred vročino trimčkanje  ; saj ne da mi je odveč, nasprotno, lepo je v relativnem hladu iti v naravo.... Spanje pa mi, ponočnjaki, lovimo s kakšno siesto
Muha, sam ne vem, kako se je doma znašla plastična, prosojna, mlečna, opal folija , ki sem jo namestil pod mrežo. Res pa tudi ni tako hudo, saj je na južni strani visoko nad paradižnikom in ima malo nižje sonce direkten dostop do sadik, samo na severni strani se spusti nižje, da dež ne moči paradajza.
Je pa bila mišljena kot proba, in tako bo tudi ostalo - takle PVC je skoraj nemogoče fiksirati, da ne bi ob hudem vetru (kot nekaj dni nazaj, ko je v Ljubljani podrlo nekaj dreves) kje popustil . Prihodnje leto bo kaj bolj resnega.
LP
_________________
mfranc |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mfranc
Pridružen/-a: 02.05. 2008, 20:00
Prispevkov: 4489
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 11 Jul 2010 18:35 Naslov sporočila: |
|
|
Torej svetovni trend je čedalje več mrež, sploh pri profesionalcih/kmetovalcih, pa tudi mi vrtičkarji bomo verjetno čedalje bolj razmišljali kako zaščititi svoje delo. Ki se ga večinoma ne da ovrednotiti samo skozi denar, ampak so tu naši žulji, naš ponos, naša biopridelava itd. - znoj, kri in solze, je rekel vrtičkar Winston Churchill .
Tako, da se bo vsak sam odločal kako in kaj, seveda, za nič ne narediti smo pa mojstri izgovorov
Moja zaščitna mreža, oz. konstrukcija v horizontalni ravnini, res zahteva nekaj znanja statike, pa praktika  , ki je šel v Merkur in na licu mesta preveril, kako se statično obnašajo posamezni profili...
Ker se toča nabira na mreži, in mora kontrukcija to zdržati - sem pač imel v planu tudi druge funkcije te konstrukcije.
Namenska, samo protitočna konstrukcija pa ni tak bavbav, ne finančno, ne tehnično. Zadošča, da je mreža položena v obliki dvokapne strehe, tako da toča takoj odleti z mreže dol, pač nekam, kjer ne bo delala škode. Tako je izvedena večina profesionalnih zaščitnih konstrukcij.
Vrtičkarjeva konstrukcija je lahko neprimerno lažja, cenejša kot so profesionalne! Lani sem imel del mreže v naklonu na konstrukciji iz bambusa  , če bi malo pretiraval, zadoščale bi celo kanele . Mreža v primerjavi z katerokoli proti dežno površino ne nudi vetru skoraj nobenega upora!, in ne rabi karbonskega jambora .
Seveda, da se napraviti raznorazne MIX variante npr. malo stalnih instalacij, pa magari samo sidra v zemlji, pa kaka lahka nadkonstrukcija, ki se namesti samo v "sezoni" , skupaj z mrežo....
LP
_________________
mfranc |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mfranc
Pridružen/-a: 02.05. 2008, 20:00
Prispevkov: 4489
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 11 Jul 2010 19:18 Naslov sporočila: |
|
|
tule je en pogled na "svetlobni" vpliv protitočne mreže:
http://lj.kgzs.si/1/Aktualno/V-srediscu/Novica/smid/1544/ArticleID/510/reftab/670.aspx
Kot ponavadi, ni črnobele projekcije.... so plusi in minusi
Približno nekaj takega, ko sem pred leti razčiščeval pri ameriških borovnicah - senčilna mreža, da ali ne?
Z senčilno mrežo je manj ožiga, ki je lahko včasih siten, pa še kak drug bonus...
In manj sladkorja v sadežih
LP
_________________
mfranc |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Lana
Pridružen/-a: 13.02. 2008, 18:57
Prispevkov: 659
Kraj: Postojna
|
| Objavljeno: 11 Jul 2010 22:45 Naslov sporočila: |
|
|
Zelo zanimivo, mfranc. Ne vem, mene vseeno bolj kot ožigi skrbipremalo sonca.
Pa še nekaj izven teme, kaj ni za ameriške borovnice boljše da so v polsenci kot na čisto žgočem soncu, ali sem jaz kaj zamešala? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mfranc
Pridružen/-a: 02.05. 2008, 20:00
Prispevkov: 4489
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 12 Jul 2010 08:27 Naslov sporočila: |
|
|
Saj, osenčenost je lahko problem, verjetno zavisi od rastlin - tiste, ki ljubijo senco, polsenco, sigurno niso prizadete.
Nasploh, hud problem ni! in se pač da na vago plusov, minusev....
Zelo zavaljen plus je rešitev pridelka, truda, veselja z rastlinami
Za mreže v naklonu, in tiste, ki se vržejo preko rastlin po potrebi, je izbira najtanjših, redkih (cenejših) sigurno dobra izbira in zanemarljiv efekt osenčenja.
Lana, ameriške borovnice pa za razliko od evropskih zeloooo ljubijo sonce, pa naj bodo severne ali južne sorte; Northern Highbush, Southern Highbush.
LP
_________________
mfranc |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MARIJAV
Pridružen/-a: 20.05. 2010, 14:14
Prispevkov: 1647
Kraj: ŠTAJERSKA-PONIKVA
|
| Objavljeno: 12 Jul 2010 11:47 Naslov sporočila: |
|
|
V tejle poletni pripeki zagotovo zasenčenje s protitočno mrežo ne predstavlja pomanjkanja osončenosti tudi za npr. paradižnik, ki je rastlina sonca. Jaz že leta zunaj preko železnih lokov - višina cca 1.5 m in preko meter široke grede - razpenjam to protitočno mrežo, pa mi rastline spodaj krasno uspevajo, tako paprika, solata, stročji fižol itd. Pa tudi paradižnik, ki je naseajen izven plastenjaka, tam pa imam višino zaščite preko lokov iz železne žice fi80 narejeno na višino cca 2 m. Pa še to: ko imam zaščito ni toče, pred 5 leti, ko je nisem imela, mi je pa toča sesula vse.
_________________
ŽIVETI NA PODEŽELJU JE NAJLEPŠE! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Lana
Pridružen/-a: 13.02. 2008, 18:57
Prispevkov: 659
Kraj: Postojna
|
| Objavljeno: 12 Jul 2010 21:44 Naslov sporočila: |
|
|
| MARIJAV je napisal/a: | | V tejle poletni pripeki zagotovo zasenčenje s protitočno mrežo ne predstavlja pomanjkanja osončenosti tudi za npr. paradižnik, ki je rastlina sonca. Jaz že leta zunaj preko železnih lokov - višina cca 1.5 m in preko meter široke grede - razpenjam to protitočno mrežo, pa mi rastline spodaj krasno uspevajo, tako paprika, solata, stročji fižol itd. Pa tudi paradižnik, ki je naseajen izven plastenjaka, tam pa imam višino zaščite preko lokov iz železne žice fi80 narejeno na višino cca 2 m. Pa še to: ko imam zaščito ni toče, pred 5 leti, ko je nisem imela, mi je pa toča sesula vse. |
Marijav, jaz živim tam, kjer je prvi srednje zgoden-pozen paradižnik zrel 25. avgusta. Če je zunaj seveda. Najbrž si je težko predstavljati neke vrste slovensko Sibirijo, ampak obstaja. Mikroklima je resnično zelo različna od kraja do kraja in jaz nimam nobenega problem niti ta hip s pripeko, kar se rastlin tiče. Še v rastlinjaku ne. MOje kumare so ta hip velike cca 20cm - od tal do vrha mislim in jim manjka še zelo veliko, da bodo cvetele. Ne glede na to, se da kar precej pridelat, v bistvu lani ne vem če sem sploh kupovala zelenjavo - razen paradižnika za v omake in krompirja. Vendar je treba upoštevat razmere. Osončenost meni pomeni razliko med pridelkom in ne pridelkom, med zdravjem in boleznimi pri mojih rastlinah. Ta hip imajo buče, ki še niti cvetele niso prvo plesen (ne vem če jih ne bom mogla dati kompletno vse ven) - saj je razlika med dnevno in nočno temperaturo prevelika. Pa ne da jaz ne bi bila navdušena nad mrežo, seveda sem navdušena, ib jo imela z veseljem. Vendar belo in tako, da gre lahko dovolj sonca skozi njo. Pa še tam bi me skrbela osončenost, seveda. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
tiguan
Pridružen/-a: 01.06. 2010, 22:34
Prispevkov: 1059
|
| Objavljeno: 12 Jul 2010 22:00 Naslov sporočila: |
|
|
@Lana
Pri nas bo paradižnik tudi šele konec Avgusta, morda bom kakšnega utrgal že sredi Avgusta, paradižnik je bil sredi Maja velik vsaj 30cm, ko sem ga sadil.
Kumare, ki sem sejal na prosto so velike tudi samo 20-30 cm
Kumare, ki sem sejal v rastlinjak, so dolge že 1.5 metra in bom konec tedna pobiral kumarice za vlaganje.
Kupljene cepljene sadike kumar so velika v rastlinjaku neverjetnih 3 m in več, poganjkov na kumaro pa je tudi, kar nekaj.
Smo pa na 700 metrih in, četudi prej seješ ne bo nič prej, ampak bo tako kot ponavadi Avgust za obiranje. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
