Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

linda

Orehovo listje vsako pomlad pomešam med gnoj ko prekopavam vrt.Nič ni videti , da bi pregnalo kakšnega krta Evil or Very Mad

_________________
"Ko pride prepreka v naravi išči leka."

zuf

Misliš voluharja?

Oče ima tipičen vrt, a ne uporablja gnoja. Uporabljal ga je dolgo dolgo nazaj in imel probleme z voluharjem. Gnoj je prenehal uporabljati in voluharja od takrat naprej nima več. Soseda ga še vedno ima, tako voluharja, kot gnoj. Vsako leto.

Gnoj je močnejši od orehovih listov! Toplina, ki jo oddaja je odličen življenjski prostor. Gnoja voluhar jedel ne bo, če ima na voljo sveže koreninice.

Zastirka deluje skoraj enako, izboljšuje življenske prostore voluharju, a hkrati mu nudi tudi hrano. Poleg tega nudi življenski prostor drugim bitjem, ki držijo ravnovesje. Če bo muhina ideja glede orehovega listja v zastirki delovala, pa je tudi problem privabljanja voluharja z zastriko rešen.

Tudi kvaliteta zelenjave se močno izboljša, če zemljo izboljšujemo na osnovi rastlinske mase.

Na tvojem mestu bi sedaj v jesen pripravil vrt za naslednjo sezono.
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda

karakalpaka · Objavljeno: 22 Apr 2011 19:41 Naslov sporočila:

zanima me, kako je z zalivanjem in zastirko?
jaz sem zemljo, kjer imam česen, najprej malce okopala, potem zalila in nato okoli rastlin namestila posušeno travo. bi morala zastirko dati na suho zemljo?

muha · Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107

Je čisto vseeno, na kakšno zemljo daš zastirko.

Oziroma, če je suha, jo je bolje zaliti preden jo zastreš, preprosto zato, ker zastirka ob zalivanju nekaj vode zadrži, da ne prodre do zemlje.

Tako recimo ob zelo rahlem dežju skozi zastirko ne pride do zemlje niti kapljica, kar pa ni nič hudega, če tako malo dežuje, tudi tiste kapljice ne bi nič pripomogle.

Čez zastirko lahko zalivaš bolj temeljito in redkeje, ker površina pod njo bolje vsrkava vodo, kot izsušena gola zemlja.

karakalpaka · Objavljeno: 23 Apr 2011 20:52 Naslov sporočila:

hvala za odgovor Smile

zanima me tudi, kje dobivate material za zastiranje? ker jaz sem imela domače trave le za pol gredice... sedaj pa ne vem, s čim naj zastrem ostali prostor Confused

mateja987 · Objavljeno: 23 Apr 2011 22:07 Naslov sporočila:

3ojan · Pridružen/-a: 24.05. 2011, 17:17 Prispevkov: 1

Tudi mene matra zastiranje. Letos preizkusim slamo in nasvete iz filma na naslednji povezavi: http://backtoedenfilm.com/ Film je dolg uropatričetrt.
Sveže sekance, če ne drugje, pa po parnajst evrov na kubik ponuja bolha.

Lep pozdrav
Bojan

dafo · Objavljeno: 23 Apr 2012 18:18 Naslov sporočila:

Zdravo. Tudi sam imam namen poizkusiti z zastiranjem z eno od metod, ki jih je mogoče zaslediti tudi na spletu. Mogoče bi veljalo premisliti katera metoda je dobra oz. najboljša. Glede na informacije, ki sem jih dobil od še nekaterih vrtičkarjev so lesni sekanci problematični predvsem zato, ker se v taki obliki lesnih ostankov zelo rade množično naselijo strune, niso pa to lastne izkušnje zato me zanima, kakšen bo rezultat pri tebi v kolikor se boš te metode lotil. Lep pozdrav.

bilka · Objavljeno: 23 Apr 2012 20:41 Naslov sporočila:

Zastirke na našem vrtu ne morem prehvalit! Odkar jo uporabljam, se je zemlja neizmerno izboljšala. Sploh ni več zbita. Prej se je izsušila in razpokala, sprala in izčrpala. Zdaj pa kot, da ni več ista zemlja. Smile

Uporabljam pa vse kar dobim: slamo, seno, suho travo, plevele, listje,..
Deževnikov imamo dosti več kot prej(kar si štejem v velikanski plus), še posebno na delu vrta, kjer je visoka greda. In kosi seveda ravno tam največ brskajo in grebejo po zastirki. Do tu vse OK.
Problemček so polži, pravzaprav lazarji: vseh barv in velikosti. V resnici so bili že prej, pred zastirko. Samo so GROZNI! Kar pokuka iz zemlje, takoj pohrustajo. Poskusili smo že marsikaj, najbolj so se obnesle bakrene žice okrog rastlin, npr. okrog fižola.
Ima kdo kakšen nasvet, kako jih prepričat, da je tudi še kje drugje tako lepo kot pri meni? (Zastirki se pa res ne bi rada odrekla!)

Lp, bilka

muha · Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107

bilka, o polžih smo debatirali TULE , kamor prosim dodajte tudi morebitne nove nasvete. Se pa bojim, da so polži kljub vsem nasvetom in trudu nedokončana zgodba Crying or Very sad

.

crtj · Objavljeno: 28 Apr 2012 10:38 Naslov sporočila:

Martinka · Objavljeno: 30 Apr 2012 21:19 Naslov sporočila:

Kakšno zastirko pa predlagate med jagodami? Razmišljala sem o lubju iz večjih koščkov, žaganju ali oblancih.

mfranc · Objavljeno: 30 Apr 2012 22:42 Naslov sporočila:

Razmisli še o slami Wink

Praktični angleži kličejo jagode kar z imenom strawberry

straw = slama

LP
_________________
mfranc

bobolino

jaz imam gredo jagod zastrto z odkosom "mlade" trave, preko zime se je zadeva delno razgradila, spomladi sem samo odmaknila in z roko naredila luknje za nove sadike, tako mehko je spodaj. Pri prvi košnji sem prhli travi dodala še nekaj nove. Je pa to tanka plast, cm ali dva, ravno toliko, da jagode niso umazane.

grem pa v tem tednu še po slamo, nabasala si jo bom v "big bag", da zastrem paradižnik in paprike ter jajčevce, pa tudi pri kumarah in bučkah bom poskusila.

med čebulo in česnom imam tanko, ravno toliko, da je, zastirko iz trave iz zelenice, ki še ni semenila, predvsem zato, da se vrhnja plast ne izsušuje in poka.
_________________
"But he that dares not grasp the thorn
should never crave the rose."
Anne Brontë

Furman

Jaz sem z zsatirko začel ravno pri jagodah. Moj recept je takle, konjske fige zgodaj spomladi takoj ko sneg skopni pomešam z vodo, nato s tem močno zalijem med jagodami. Dodam domačega lesnega pepela in nato vse skupaj zastrem s slamo, če je nimam pa s senom, ki ga raztresemo ko krmimo konja. Seno obvezno prej presejem skozi hlevske konjske vile, sicer si lahko posejete vse možne plevele Evil or Very Mad

Vile zgledajo takole in se uporabljajo za sejanje konjskih fig iz žaganja, ki ga uporabljamo v konjskem hlevu kot nastilj kupljene so v agrocentru.

_________________
Boj se ljudi, ki ne znajo jokati.
Ne gledajo v oči
in ne znajo stisnit dlani.

kletra · Pridružen/-a: 16.05. 2011, 17:36 Prispevkov: 186

Ste že razmišljali o rastoči zastirki? Nekaj nizko posejanega (solata npr.), pa izruvaš kolikor potrebuješ, da poseješ, posadiš kaj drugega. V zemljo po mojem ne sme nič, kar že ni preperelo, torej slama, lubje odpadeta. Slama sploh, ker jo raznosi veter in je povsod, samo tam ne, kjer je potrebno...

Mene zelo moti kar estetsko kazi mojih 8 gredic. Zaradi stalnega vetra in slabe zemlje, pa bo morala zemlja nujno biti prekrita. Torej bom sejala vmes motovilec, špinačo, radič....pa da obvezno nekaj ostane tudi čez zimo.

muha · Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107

Kot rastoča zastirka pod paradižniki se zelo obnese kapucinka. Lani sta mi dve sadiki sčasoma prekrili slabe 4 m2, potem sem jih pa že pričela omejevati.

mah · Pridružen/-a: 02.05. 2012, 09:04 Prispevkov: 9

Ja…te zastirke so res uporabna zadeva Smile

Drugače pa dobro, če za zastirko uporabimo rastline, ki jim pravimo dinamični nabiralci oz. akumulatorji. Takšne rastline imajo sposobnost, da iz zemlje pridobijo minerale, ki so ostalim rastlinam nedostopni. Takšne rastline pridobljene minerale nakopičijo v svoji biomasi. Ko dovolj zrastejo pa jih pač potrgamo in uporabimo za zastirko. Pri razpadu teh rastlin se minerali sprostijo v zemljo, kjer jih lahko uporabijo ostale rastline.

Te rastline minerale pridobivajo na različne načine. Nekatere poženejo zelo globoke korenine in iz globin črpajo minerale (npr. gabez), druge izločajo iz svojih korenin različne encime, kisline ali druge snovi in s pomočjo teh pridobijo minerale potrebne za rast (npr. ajda).

Večina dinamičnih nabiralcev bi lahko uvrstili med »plevele« oz. pionirske rastline. Ravno zaradi te sposobnosti pridobivanja mineralov so sposobne zrasti na nerodovitnih področjih. S svojo rastjo nato na nek način pripravijo prst tako, da jo lahko naselijo druge rastline.

Nekateri izmed dinamičnih nabiralcev so: preslica (kopiči kalcij, železo, magnezij, silicij), vodna kreša (kopiči kalcij, železo, kalij, magnezij, natrij, fosfor, žveplo), trpotec (kalcij, baker, železo, kalij, žveplo, silicij), potrošnik oz. cikorija (kalcij, kalij), kamilica (kalcij, kalij, fosfor).

Ostale so še npr. gabez (dušik), koprive (dušik), ajda, medena detelja, lucerna, kapucinke…za te nimam podatka katere elemente kopičijo…mislim pa, da vsebujejo vseh po malo. Sicer pa niti ni pomembno točno katere elemente vsebujejo. Če dodajamo v zastirko različne dinamične nabiralce bomo imeli v vrtni zemlji več kot dovolj vseh mikroelementov in mineralov.

Pa še imam en pomislek glede uporabe orehovega listja kot zastirko. Oreh ima do drugih rastlin alelopatičen učinek oz. laično rečeno je strupen za druge rastline. Listje namreč vsebuje snovi, ki zavirajo rast večine rastlin. Ko listje jeseni pade na tla in tam razpade s tem »zastrupi« tla za druge rastline. Skozi evolucijo je oreh to sposobnost razvil, da se znebi konkurence Twisted Evil

Ravno danes sem hodil okoli oreha pod katerim se jeseni nikoli ne grabi listje, pa pod njim raste bolj malo. Nekaj podlesnih vetrnic, nekaj regačice, par kopriv, trave skoraj ni bilo…malo stran od oreha, kjer ni listja pa je travnik čisto normaln, poln raznoraznih rastlin. (če želite, lahko slikam, ko bom naslednjič hodil tam, da vidite kako to zgleda). Tako, da jaz oreha definitivno nebi uporabil za zastirko.

Drugače pa super forum…prava zakladnica znanja. Sem nov tu in moram rečt, da sem kar navdušen Very Happy

zuf

Najbrž se mfranc strinja, da njegov odgovor kopiram tudi sem. Če želiš, lahko še kaj dodaš glede zastirke, tvoje izkušnje so vedno dobrodošle.

zuf

mah, dobrodošel!!! Če hočeš in še nisi našel, smo pisali o akumulatorjih rastlin, tukaj.

Pri meni trenutno zastiram s svežimi travniškimi rastlinami. Trpotec, regrat, lakota, trave, gabez, lucerna, ostale detelje, različne kobulnice... Ravno včeraj sem zastrl česen, ki je imel golo zemljo in se je do zdaj zgornja plast zemlje vedno posušila in razpokala. Tudi mladim sadnim sadikam pomagam, ki jih je travnik v tednu dni že prehitel in jih skoraj popolnoma zasenčil. Samo potrgal sem jih, s tem spustil sonce, hrati pa zastrl okoli sadik.

Letos sem prvič pozoren na bršljanasto grenkuljico. Odlična pokrovna rastlina, trenutno je 20 cm visoka, ne vem, če bo zrasla kaj višja. Je odlična začimbna rastlina in mislim, da se bo super obnesla kot rastoča zastirka.
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli