Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zuf · Nazadnje urejal/a zuf 06 Dec 2014 19:41; skupaj popravljeno 40 krat

Zelenjavni vrtovi brez prekopavanja

VIDEO - Vrt brez prekopavanja - http://youtu.be/KnZXPS9Jflk

Vrt lahko pripravimo in negujemo brez prekopavanja.
Bistvo je v nalaganju organske snovi na površino tal!
Zelenjava raste in daruje obilno, struktura tal je odlična, vse se zdi tako naravno in logično.

Naložba NA zelenjavni vrt.

Nalaganje organske snovi na površino tal - brez vkopavanja ali prekopavanja.
Organska snov je lahko raznolika, lahko je ena sama ali pa mešanica večih stvari.
Kaj vse lahko uporabimo?
Kompost je najboljši, pa dobro preperel vsaj eno leto star gnoj, listje, listavka, seno, slama, sveža trava in trata, praprot, kuhinjski odpadki, plevel, drugo.
Narava v vsakem letnem času daruje različno organsko snov, s katero lahko vrt zastiramo ali pa organsko snov najprej kompostiramo in zastiramo s kompostom.

Kaj je to zastiranje oz zastirka?
Zastirka je organska snov, ki je NE vkopljemo, ampak jo položimo na tla 1-15cm na debelo.
Kako na debelo in kdaj pokrivati, je odvisno od letnega časa, rastlin, vrste zastirke, stanja gred .... :) .... odvisno je od marsičesa.
Več o tem kasneje.

Jaz na vrtu najraje uporabljam kompost in listavko.
Svež travniški odkos od pomladi naprej je tudi zelo uporabna zastirka na vrtu, poleg tega je čudovita za kompostiranje, za ustvarjanje gibanica vrtov idr.
Tratni odkos je zelo droben, je super zastirka, ne sme se dajati več kot 2cm na debelo - odličen je za dodatek kompostiranju, če se vmeša med seno/listje/slamo.
Seno vedno prav pride za zastiranje potk in gred, za kompostiranje in ustvarjanje novih vrtov.
Listje je nepogrešljivo! - za zastiranje potk in gred v jeseni, za kompostiranje, za izdelavo listavke.

Z uporabo zgornjih materialov (za zastirko in kompostiranje) vrtnarim od leta 2008 in sem navdušen nad pridelki in zdravjem tal.

---

Zakaj prekopavati?
Poglejmo si cikel prekopavanja in okopavanja, da bomo vedeli kje je razlog teh posegov in kako se jim izogniti pri pripravi in negovanju.

Zakaj prekopavanje?

Če vrt pripravljamo na novo, je največkrat prvotna površina travnik in podobno.
S prekopavanjem prvotno rastje onemogočimo in zemljo pripravimo za setev in sajenje.

Razlog vsakoletnega prekopavanja že obstoječega vrta, za lopato ali več globoko, je v dveh poglavitnih stvareh.
- zemlja se skozi sezono zbije
- zemlja skozi sezono izgublja rodnost in vitalnost
S prekopavanjem zbito zemljo zrahljamo, ji izboljšamo strukturo, hkrati pa lahko vmešamo kompost ali kakšno drugo organsko snov in s tem obogatimo tla, ki jim je upadla rodnost.

Pojavi se vprašanje - zakaj se zemlja zbije in zakaj upad rodnosti, zakaj je potrebno za to vsako leto poskrbeti?
Zbitost je posledica nezaščitene, gole vrtne zemlje - golo zemljo dež zbije, veter jo izsuši, sonce zapeče!
Veter, sonce in voda povzročajo na nezaščitenih tleh erozijo, odnašanje fine vrhnje plasti ter izgubo organske snovi, tla so pod stalnim stresom in zato tudi upad rodnosti/vitalnosti.
Velik stres za zemljo je tudi stopanje po obdelovalni površini, puljenje korenin zelenjadnic, okopavanje in prekomerno pletje.

Recimo, da obstoječi vrt jeseni ali spomladi prekopljete.
To je priložnost za vmešavanje uležanega gnoja, komposta idr.
Zemlja se zrahlja, z vmešavanjem dodatkov je poskrbljeno za rodnost, vrt je lepo pripravljen, zemlja je v dobrem stanju.
Pa ne za dolgo.
Tla po prekopavanju ostajajo gola, nezaščitena in izpostavljena soncu, dežju, snegu, vetru in drugim dejavnikom.
Tako zemlja izgublja na rodnosti, prav tako se uničuje njena struktura, zato so prekopavanje in razni "priboljški" naslednjo jesen zopet potrebni.
Še pred tem pa je skozi celo rastno sezono potrebno redno okopavati.

Zakaj okopavanje?

Okopavanje se izvaja v zgornjih par cm zemlje, največkrat s pomočjo motike.
Glavni vzrok in hkrati tudi posledica okopavanja je gola in nezaščitena zemlja.
Golo zemljo dež zbije, veter jo izsuši, sonce zapeče!
Kljub temu, da smo vrt globoko prekopali, bo nezaščitena zemlja v zgornjih plasteh zelo hitro postala izsušena, zbita, razpokana.
V takšnem stanju ne prepušča zraka in vode, zato jo moramo za dobro rast rastlin v eni rastni sezoni dostikrat zrahljati/okopati.

zbita, razpokana, zapečena in izsušena vrtna tla na nezaščitenih vrtnih tleh

zemlja okoli solate je bila ravnokar zrahljana z motiko, brez tega posega bi solata s težavo in slabo rasla

Z okopavanjem zemljo zrahljamo, prezračimo, tako dež lažje pronica v njo, poleg tega uničimo plevel.
Ampak!
Z rahljanjem izgubljamo fino zgornjo plast zemlje, rodnost zemlje se zmanjšuje, vsebnost organske snovi upada, življenje v tleh se uničuje, aktiviramo nova semena pleveli itd.

Priprava vrta z namenom naravne nege

Je možno vrtnariti brez prekopavanja in okopavanja?
Je možno.
Pomembno je tla negovati v vseh letnih časih, saj s tem ohranjamo rahlo in rodno zemljo, zato bomo vrt pripravili na tak način, da ga bo možno dobro negovati.

Nobene znanosti ni v tem, le nekaj ključnih smernic.

- POTKE
Vedeti moramo, kje bomo hodili in kje ne.
Potke naj bodo dovolj široke.
Moje merilo za potke so povprečne železne grablje ali samokolnica.

- GREDE oz. VZGOJNA POVRŠINA
Grede naj bodo široke le toliko, da lahko brez težav dosežemo do njihove sredine iz obeh strani!
Dolge so lahko poljubno.
Namen je, da grede (vzgojno površino) dosežemo z vsake strani, brez da po njej stopamo!

To je to, ostalo so detajli, nekaj jih je spodaj pod načini priprave, še več pa v nadaljevanju teme.

Načini priprave vrta

Začetno pripravo vrta lahko izvedemo brez prekopavanja ali s prekopavanjem, odvisno od naslednjih dejavnikov:
- kakšna organska snov je na voljo in koliko jo je
- kdaj vrt pripravljamo in koliko časa je na voljo pred setvijo in sajenjem rastlin
- kakšna je prvotna površina
- drugo

V večini primerov lahko brez prekopavanja ustvarite čudoviti vrt.

Zelo dobro metodo brez prekopavanja uporablja Charles Dowding iz Anglije, ki že 30 let uspešno vrtnari samo s pomočjo naložbe komposta na vrtna tla.
Dokumentarni filmček njegove metode - NO DIG ABUNDANCE
Ima še druge praktične filmčke.
Pa še dva zelo dobra intervjuja - prvi in drugi.
In zelo dober članek na njegovi strani - No dig garden.

Hiter povzetek - metoda Charlesa
- vsako leto, najraje v jeseni na obstoječ vrt na grede posuje (brez vkopavanja) 3-5cm komposta ali vsaj eno leto star dobro preperel gnoj. Spomladi malo pregrabi in nato seje/sadi.
- če želimo na hitro pripraviti vrt na travniku ali zapleveljenemu vrtu, pokrijemo z 10-15cm komposta in še isti dan sejemo/sadimo, je pa bolje kakšen teden prej pripravit, da se kompost uleže.
- če nimamo toliko materiala in imamo zapleveljeno površino lahko najprej potrosimo kompost in pokrijemo z kartonom ali preprogo, črno folijo ipd. - to je najbolje narediti nekaj mesecev prej, da je pripravljeno na setev/sajenje.

Vse skupaj je zelo podobno gibanici, le da je njegova plast organske snovi ena sama - kompost - zelo primerna metoda, kjer ni v uporabi nepredelana organska snov - zato lahko brez problema sejemo semena, ni toliko problema s polži, idr.

V nadaljevanju bo več takih primerov prikazanih in opisanih tudi na domačih tleh.

Če se lotite priprave s prekopavanjem, lahko še zadnjič prekopljete obstoječi vrt ali zorjete in zbranate njivo, vrt lahko s pomočjo prekopavanja naredite na travniku, zapuščenemu vrtu ipd.
Če ni bilo druge možnosti kot prekopavanje, nič bat, nadaljnja nega bo poskrbela, da to ne bo nikoli več potrebno.

Negovanje brez prekopavanja in okopavanja

Tako, vrt je pripravljen.
Kaj pa zdaj?
Nega, nega in še enkrat nega, da bo raslo in živelo.

Posnemajmo naravo, bo še najbolj pametno.
Ta vedno stremi k pokriti zemlji z živimi rastlinami ali razpadajočo organsko snovjo (zastirka).
To ohranja zemljo rahlo, rodno in živo.
Poleg zaščite tal posnemamo še druge naravne pojave.

Načela naravne nege

* Zgled je narava
* Tla so živ organizem. So pravzaprav bolj zapleten ekosistem, kot karkoli, kar obstaja nad tlemi.
* Večine rastlin na vrtu ne izkoreninimo, ampak jih porežimo pri nivoju zemlje. Korenine v tleh odmrejo in ustvarijo tisoče zapletenih zračnih in vodnih kanalov ter tla obogatijo z organsko snovjo.
* Tla naj bodo večino leta zaščitena z zastirko ali posevki. Za zastirko lahko uporabimo seno, listje, slamo, vrtne odpadke, neuporabne dele zelenjadnic, plevel in še kaj. Zastirka zavaruje zemljo, jo ohranja rahlo in zračno, jo gnoji in ustvarja plast humusa.
* Dovolj široke poti in trajne obdelovalne gredice omogočijo, da nikoli ne stopamo po obdelovalni površin. Hoja po obdelovalni površini zbije zemljo, zapira kanale zraka in vode, zaradi česar voda in zrak težje dosežejo korenine rastlin.
* Zemlja se ne prekopava in okopava, izjemoma pri pripravi vrta, če ni druge možnosti.
* Naravna nega je prenosljiva v obstoječe vrtove in njive.
* Zemlja je iz leta v leto boljša.
* Namen je stabilnost, trajnost in zdravje vrta.

Torej, zemlja naj bo zaščitena s pomočjo zastirke, kar zelo pomaga, da ostane zemlja rahla, vlažna.
Tako se začne ustvarjati humus, pa tudi plevel umirimo.
Ker je zemlja zaščitena, jo dež ne zbija, sonce jo ne zapeče, veter jo ne izsuši.
Prav tako je zelo pomembno, da se korenine pri pobiranju zelenjave puščajo v zemlji, le te pri razkroju tvorijo zračne žepke, poleg tega pa dodajajo tudi organsko snov v zemljo.
Korenine zelenjave zelo hitro razpadejo, sploh čez zimo.
Torej nikar ne pulit korenin zelenjadnic.

Ponavljanje je mati modrosti

Po zgledu narave vrtove pripravljam in negujem od leta 2008.
Rezultat je odlična zemlja, zdrave rastline in čudovit pridelek.

Večino novih vrtov pripravim brez prekopavanja, če ni druge možnosti se poslužim prekopavanja, ki ga nikoli več ne ponovim.
Pri pripravi novih vrtov vedno ustvarim dovolj široke potke, gredice pa so široke toliko, da dosežem v sredino iz obeh strani.

Korenin zelenjave v večini primerov ne pulim.
To je zelo pomemben del nege, ki se ga držim.
Ja, krompir, korenček in podobno izpulim. :)

V prehrani neuporabno nadzemno rast porežem in jo uporabim za prekrivanje zaplat gole zemlje in obnovo zastirke nasploh.

Vedno stremim k temu, da so vrtna tla vseskozi pokrita oziroma zaščitena.
Kot zastirka se mi najbolje obnese dobro preperelo listje (listavka), kompost, seno, tratni odkos, travniški odkos.
Sem ljubitelj sezonske zastirke, kar narava v določenem trenutku ponuja, to uporabim.

Ne hodim po gredah.

Tudi potke zastiram, večinoma z jesenskim listjem, ki kasneje preperi in je uporaben za grede.

Na vrtu največ pozornosti namenjam zdravju tal - zdravje rastlin je posledica zdravja tal!

Plevel je marsikdaj užiten.
Če je nezaželjen ga odstranim, ko je še v fazi drobnih mladik.
Včasih ga ne pulim, ampak samo prekrijem z novo plastjo zastirke.

Sejem v soncu in plešem v dežju.

trajnice · Objavljeno: 21 Feb 2010 18:38 Naslov sporočila:

Zuf, lahko poveste kaj več o negi zemlje brez okopavanja (rahljanja) in dodajanja organske mase tako, da ostane zemlja plodna za gojenje zelenjave?

Jožica
_________________
www.trajnice.com

zuf · Objavljeno: 21 Feb 2010 22:55 Naslov sporočila:

Z veseljem.

Najbrž vam uporaba zastirke oz. stelje ni tuja. Živa zastrika (rastlinska odeja oz. pokrovne rastline) ali navadna zastirka (kakršnakoli razpadajoča organska masa) doprineseta k negovanju zemlje skozi sezono. Nega vrta je najpomembnejši del neprekopavanih vrtov, saj z določenimi ukrepi prekinemo začaran krog, zaradi katerega se morajo vrtovi vsako leto prekopati.

Po sezoni, ko začnejo vrtovi samevati in jih ljudje ponavadi prekopajo, dodajo kompost ali uležan gnoj in drugo, zemlji dovedejo preveč zraka, zato se hitreje izsuši, paradoksno pa se tudi hitreje zbije. Priboljški povzročijo nasičenost določenih hranil, rastline zato nimajo na izbiro pomembnejših elementov za rast in zdravje, hranljivost, okus. Struktura zemlje se na ta način vsako leto uničuje.

Ne pozabimo, da zemljo rahljajo rastline in ostali organizmi. Zraka je povsem dovolj in ni nobene potrebe po dodatnem prekopavanju! Seveda, če nismo po pridelovalni površini hodili in jo zbili, zato pri pripravi gred na začetku poskrbimo, da obdelovalno površino oblikujemo tako, da jo dosežemo z vseh strani, ne da bi bilo potrebno po njej hoditi.

Zelo pomembno je vračanje rastlinske mase površini, ki nastane pri pobiranju pridelkov, ko odmirajo rastline, ko odstranjujemo plevel in podobno. Nikoli ne pulimo korenin zelenjave, razen gomoljnic in korenovk seveda. Vračanje rastlinske mase poskrbi za zastirko, kasneje nov sloj zemlje, gnojenje, rahljanje, živost zemlje. Zastirka pokrije zemljo in jo zavaruje pred pripeko, izsuševanjem s strani vetra ter dežjem, ki zemljo zbije. Zastremo s plevelom, odmrlimi rastlinami, ostanki rastlin, nezrelim kompostom, kuhinjskimi odpadki. Večino rastlinskih odpadkov, ki na vrtu nastanejo pustimo na vrtu (potrgan plevel in ostanki rastlin). Če vam je neprijeten pogled na sveže odpadke (plevel, kuhinjski odpadki, odmrle rastline) jih lahko zastrete z listjem ali čim drugim. Če ne želite, ni potrebno vseh dajati na vrt, ampak jih kompostirate drugje. Prazne prostore lahko zapolnimo tudi s sejanjem zelenega gnojila, ki raste skozi sezono ali čez zimo (facelija, ajda, bela in črna detelja, žita, ostalo).

Hvala za vprašanje. Če je še karkoli za pojasniti se zelo veselim debate! Lep pozdrav v Vitovlje.

trajnice · Objavljeno: 23 Feb 2010 05:52 Naslov sporočila:

Zuf, lepa obrazložitev! In očitno imate dobre izkušnje z 'običajnimi' in zelenimi zastirkami.
Dobre strani različnih zastirk in njihov vpliv na mikrobiološko dogajanje v zemlji ter seveda vpliv na prehranjenost tal imajo seveda tudi teoretično razlago. Žal je to prakso nekoliko teže uveljaviti na izrazito vetrovnih legah, čeprav bi prav tam bila posebno koristna. Treba je namreč zastirko zavarovati, da jo ne odpihne veter.
Pri trajnicah bi bilo 'živo zastirko' težko prakticirati. Morda je to pri zelenjavi laže. Sicer pa kmetje na Goriškem in Vipavskem že od nekdaj uporabljajo to tehniko pri gojenju zimskega radiča. Pustijo ga namreč v plevelu, ki ga ščiti pred sušo in zmrzaljo.
Sicer pa brez prekopavanja zemlja ohranja plodnost pri vseh tistih dolgoživih trajnicah, ki jih leta in leta gojimo na stalnem mestu. Pomagamo jim z zastirkami in z trošenjem organskih gnojim po površini.

Vzdrževanje dovolj rahlih tal samo z uporabo zastirke pa je menda poglavje zase. V naravi sicer nihče ne rahlja zemlje z orodji, pa vse lepo raste. To je že res. Ampak na vrtu gojimo veliko različnih rastlin, ne samo tiste, ki živijo v naravi. Pri takšnem načinu gojenja bi se verjetno morali odpovedati tistim posebej 'prilagojenim na moderne tehnike'.

Zuf, načela sva temo, ki bo mogoče pritegnila še kakšnega forumovca s svojimi razmišljanji in izkušnjami. Na dan z besedo torej!

Jožica
_________________
www.trajnice.com

PR-ST · Objavljeno: 23 Feb 2010 06:45 Naslov sporočila:

Obdelujem dva vrtova.
Na peščeni podlagi se mi zastirke odlično obnesejo. Prilagajam jih le izboru rastlin.
Ilovnata tla pa po stari veri preštiham in stalno rahljam.

Moja izkušnja z zastirko na ilovnatih tleh je "enkratna". Dobesedno !
_________________
hortulanus
http://vrt-pr-st.blogspot.com/

zuf · Objavljeno: 23 Feb 2010 11:30 Naslov sporočila:

zuf · Objavljeno: 23 Feb 2010 11:41 Naslov sporočila:

Pri pripravi gred je glavni namen ustvariti nov sloj na prvotni zemlji, ki izboljša prvotno zemljo in ustvari novo zemljo na vrhu. To je bistvo priprave.

Glejte citat spodaj. Ko bo Igy preselil ta kompost sem prepričan, da bo prvotna zemlja en sam humus, četudi je prej bila težka ilovica.

muha · Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107

Moje izkušnje so podobne PR-ST-ovim. Kompostni kup imam na ilovici in po 10 letih je to še vedno zbita mastna ilovica. Drenaža, ki jo dam vsako leto na dno, se kar nekam zgubi v njej, veje se konzervirajo in ne razpadejo.
Na ilovnati gredici že vrsto let čez zimo deponiram odpadne rastline in listje v višini od 10 do 25 cm. Spomladi odgrnem, material zgoraj je suh, spodaj zbit in moker, iz zemlje pod njim bi pa lahko opeko delala. Brez heca, enkrat sem ga zažgala in iz zemlje spodaj sem dobila lepo pečene koščke keramike Laughing

. Se mi zdi, da brez štihanja tale moja ilovica sploh ne bi bila sposobna sprejemati gnojil.

zuf · Objavljeno: 23 Feb 2010 14:36 Naslov sporočila:

Manjkajo rastline in njihove korenine. Buče, ki imajo korenine samo v kompostu ne veljajo. Smile

Ali veš na kaj ciljam?

trajnice · Objavljeno: 23 Feb 2010 18:44 Naslov sporočila:

Prepričana sem, da je marsikaj in marsikje možno gojiti (ne samo trajnice, ampak tudi zelenjavo) tudi brez okopavanja. Mislim pa da povsod in za vse kulture to ne more veljati.

Zuf me sprašuje po kakem primeru. Naj navedem enega: pridelava krompirja na težki zemlji s to tehniko verjetno ne bi bila možna. Se morda motim, Zuf?

Kar pa se tiče brežine z grmovnicami, folijo in lubjem na foliji, se popolnoma strinjam z Zufom. Erozijo bi zlahka zajezili in istočasno poskrbeli za zeleno (živo) zastirko s pomočjo pokrovnih trajnic. Če bi zasadili pod grmovnice zimzelen (Vinca minor), debelačko (Pachysandra), bršljan ali še marsikaj drugega, bi bil prostor lep, pokrit z rastlinami nad in pod zemljo, vedno zelen in brez okopavanja skoraj za vedno.

Tudi seno (ali odkos trave) je kot zastirka res odličen, ker se 'prileže' tlem skoraj na vsakem terenu, tudi vetrovnem. Tudi odpadlo listje ima podobne lastnosti, če je nekajkrat močno namočeno, preden zapiha burja. Jaz imam z njim dobro pokrita tla pod praprotmi in telohi, čeprav je lega zelo vetrovna.

Jožica
_________________
www.trajnice.com

zuf · Objavljeno: 23 Feb 2010 19:15 Naslov sporočila:

zuf · Objavljeno: 23 Feb 2010 19:24 Naslov sporočila:

potonka · Objavljeno: 23 Feb 2010 19:38 Naslov sporočila:

Se strinjam z vami , da je zastirka super za vse vrste tal , sploh pa za ilovnata , vendar je poleti ko je največja suša problem tudi z zastirko . Jaz uporabljam od ostankov zelenjave in rož do žaklovine , vendar pa bi zelo rada prišla do slame , tudi oglas sem že dala , pa se mi javljajo iz vseh koncev naše prelepe domovine , razen iz Krasa in Primorja nihče.Da bi pa vozila slamo iz Gorenjske na Kras , pa je malo predrago.

Upam , da se bo kdo javil iz Krasa , da proda slamo , dajmo korajžno Kraševci , pa ni Evil or Very Mad

, da ni kakšnega med nami.
_________________
Veliko srce je zeleno srce.Zelena pomirja,hrani dušo in telo, lepša nam okolje in cel naš planet,
brez nje bi bil svet žalosten in pust.

zuf · Objavljeno: 23 Feb 2010 21:29 Naslov sporočila:

Potonka, kaj pa seno? Ne bom trdil, ampak, mislim, da je to poleg žive zastirke ena najboljših zastirk. Jaz bom imel letos na primorskem vrt in bom predvsem preizkušal živo zastirko. Zdi se mi, da je živa zastirka najboljša možnost za sušne klime.

trajnice · Objavljeno: 23 Feb 2010 22:53 Naslov sporočila:

Zuf, krompir na slami je pa nekaj drugega kot krompir v glinastih tleh.

Vsekakor je zastirka vedno dobrodošla, ne more pa rešiti vseh problemov.

Kar pa se rahljanja glinastih tal s pomočjo globokih korenin lucerne tiče, čeprav ne zanikam učinka, imam jaz sledeče izkušnje:
Že leta opazujem travnik, na katerem raste lucerna in ima zelo heterogena tla, nekje bolj, drugje manj glinasta tla, da se po vsakem dežju ponekod pojavljajo jezerca, ki vztrajajo po nekaj dni. Tam niti lucerna ne zrahlja tal toliko, da bi voda odtekala.

Jožica
_________________
www.trajnice.com

trajnice · Objavljeno: 23 Feb 2010 23:00 Naslov sporočila:

Pri pripravi gred je glavni namen ustvariti nov sloj na prvotni zemlji, ki izboljša prvotno zemljo in ustvari novo zemljo na vrhu. To je bistvo priprave.... pravi Zuf.

Ustvariti nov sloj na prvotni zemlji in na tem sloju potem gojiti karkoli že, je dobra stvar. Vendar strašno zamudna in težavna na količkaj večjih površinah. Nanašati plodni sloj v vsej debelini, na kateri bodo rasle rastline, pač ni mačji kašelj!
To pomeni, da ima ta metoda zelo omejeno uporabo, kar se površin tiče. Sem prav razumela? Zuf?

Jožica
_________________
www.trajnice.com

trajnice · Objavljeno: 23 Feb 2010 23:06 Naslov sporočila:

Izgleda, Zuf, da ste sprožili zelo zanimivo debato. V tako kratkem času toliko odzivov! in menda vsi skupaj ne mlatimo prazne slame!

Čestitam!

Jožica
_________________
www.trajnice.com

zuf · Objavljeno: 23 Feb 2010 23:28 Naslov sporočila:

potonka · Objavljeno: 24 Feb 2010 10:20 Naslov sporočila:

Sena pa se izogibam , ker me je strah , da bi si z njim privlekla veliko količino travniških rožic in plevelov v vrt. Se morda motim , kajti tega še nisem poskusila , sem pa ravno pred kratkim prebrala , da se obnese na pol preperelo seno . Kako je s tem?
_________________
Veliko srce je zeleno srce.Zelena pomirja,hrani dušo in telo, lepša nam okolje in cel naš planet,
brez nje bi bil svet žalosten in pust.

trajnice · Objavljeno: 24 Feb 2010 10:52 Naslov sporočila:

Ne vem, kaj bo rekel Zuf na to, moje mnenje pa je, da je pri oblikovanju zastirke iz sena ali slame treba biti previden prav zaradi možnega vnosa plevelov. Ali uporabljati seno in slamo, ki plevelnih semen ne vsebuje, ali pa skrbeti, da plevele zatremo takoj po vzklitju.

Jožica
_________________
www.trajnice.com

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli