Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

kletra · Pridružen/-a: 16.05. 2011, 17:36 Prispevkov: 186

Jaz tudi ne bom prekopavala, grede imam pa čisto običajne, samo zemlja obdana z deskami. Potrosim gmojilo (bio briketi) in med tem ko poberem kamne in plevel kar z rokami prerahljam vrhnjo plast, ki dobi malo skorje, notri je v redu. Bom videla, kako se bo obneslo...

zuf · Objavljeno: 09 Apr 2012 12:43 Naslov sporočila:

Čez čas se ti zna zemlja zbiti, če ne boš ustrezno negovala.
- zemlja naj bo večina leta zaščitena z zastirko ali posevki
- puščanje korenin v zemlji in vračanje neuporabljenih nadzemnih delov nazaj na vrt je ključno
- po gredicah se ne hodi, potke naj bodo dovolj široke

Začarani krog

Rahljanje zemlje v avgustu je bilo potrebno, ker je zemlja okoli naflancane solate gola. Dež zemljo zbije, veter izsuši, sonce zapeče. Spodaj na prvi sliki lahko takšno površino vidite okoli naflancane solate. Druga slika kaže rahljanje dva dni pozneje. Po naslednjem dežju se zgodba ponovi. Poleg tega je potrebno tudi pletje.

Prekinitev začaranega kroga oz. alternativa je, da se zrahljana zemlja zastre, kar zelo pomaga, da ostane rahla, vlažna in da se na površini začne ustvarjati nova zemlja, pa tudi plevel zamori. Dež zaščitene zemlje ne zbija, sonce jo ne zapeče, veter je ne izsuši. Prav tako je zelo pomembno, da se korenine pri pobiranju zelenjave puščajo v zemlji, le te pri razkroju tvorijo zračne žepke, poleg tega pa dodajajo tudi organsko snov v zemljo. Torej nikar ne pulit korenine ven, res je, da se zemlja zrahlja, ampak brez ustrezne nege se kasneje spet zbije. Korenine zelenjave zelo hitro razpadejo, sploh čez zimo.

--------------------------------------

Kaj narediti z gredo graha? Korenine, korenine , korenine!

Korenin graha, fižola in nasploh korenin zelenjave iz zemlje nikoli ne pulim. Čisto na miru jih pustim. To je eden izmed res ključnih načel, ki se ga držim. V prehrani neuporabno nadzemno rast pa porežem ali pa potlačim in jo največkrat pustim tam kjer je rasla. Oboje skupaj poskrbi za obnovo zastirke, ustvarjanje nove zemlje ipd. Na tak način ni potrebno prinašanje zastirke od drugod, pa tudi na debelo jo ni potrebno dajati na grede. Če je dodatna organska snov na voljo pa seveda ne škodi.

Primer:
- greda graha
- ko je bil grah zrel sem nadzemni del skrbno porezal pri tleh
- korenin graha nisem pulil, ampak sem jih pustil v zemlji
- obral grah, ostanke pa vrnil nazaj na gredo

Korenine graha so poskrbele za novo organsko snov v zemlji, plus rahljanje ko razpadejo. Nadzemni deli graha so obnovili zastirko in pognojili, zaščitili zemljo, da ni ostala gola, še naprej zadrževali vlago in ohranjali rahlo zemljo, ker gole zemlje dež ni zbijal. Poleg tega lahko v takšno gredo brez problema sadimo kar je potrebno.

--------------------------------------

Nega vrta

- ostanki brokolija so ostali na zemlji, njegove korenine pa v zemlji
- solato, ki je šla v cvet sem pri tleh odlomil in pustil na gredi, korenine pustil v zemlji
- tudi pri drugi zelenjavi korenin nisem pulil, nadzemni deli, ki se niso porabili so ostali na zemlji in tako zapolnil vrzeli, ki so se pojavile pri beri zelenjave
- tu in tam sem po malem dodal še kakšne kuhinjske odpadke, natrgane travniške rastline, tratni odkos, seno, listje

_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda

kletra · Pridružen/-a: 16.05. 2011, 17:36 Prispevkov: 186

Najboljša za rahljanje zemlje je špinača, preverjeno. Seveda pa je potrebno gnojiti, ker zemljo pa baje precej izčrpa. Najboljša bi bila kombinacija z grahom (se preneseta?).

Trenutno popravljam okrasni vrt na SZ strani in med grmovnicami sem zasejala špinačo, ki je že vzkalila, ima pa seveda samo nalogo izboljšati precej težko prst. Špinača se na senčnih legah zelo dobro obnese tudi čez poletje, kar se je pokazalo lani.

Na SV strani imam ob ograji obbetonirano kot nekakšno korito kamor sem posadila bršljan, da bi delno zakril ograjo in kot trpežna rastlina preživel v težkih pogojih: beton-pozimi še bolj mraz, poleti še bolj vroče. Bršljan nikakor ne uspeva, zato sem že lani zasadila vmes grah, ki naj bi bršljanu priskrbel malo sence poleti. Grah se pa ima fino, ampak greda bi morala biti okrasna in po možnosti zimzelena-kaj predlagate? Široka je samo kakih 30 cm in ne dosti bolj globoka.

zuf · Objavljeno: 10 Apr 2012 16:43 Naslov sporočila:

Ali špinača prezimi? Blitva mi je prezimla, bo tudi špinača? Sem špinačo posejal po golih površinah, ki so ostale od gradbenih del in že klije skupaj z deteljo in drugimi. Če se ne bo kosilo, bo ta površina zelo cvetoča in užitna hkrati. Smile

Glede rahlanja je poleg špinače odličen tudi radič, pa redkvice. Ravno danes sem presajal tržaški solatnik, zelo globoke korenine ima, kot nalašč za rahlanje.

Jaz sem med grah sejal redkvico, bom s pobiranjem redkvice rahljal med grahom, potem bo itak grah pokril z zelenjem in ne bo problemov z golo zemljo, mogoče bom po malem zastrl okoli graha. Ostanki graha bodo kasneje zakrili zemljo, gnitje korenin pa jo ohranile rahlo.

Na večini gred sem pustil golo zemljo na pomlad, ker se je hitreje ogrela, čez zimo so bile zastrte.

Na gredi s šalotko bo zemlja tudi ostala rahla s pomočjo redkvic, danes sem pa vmes tudi nasadil solato, kapusnice, kasneje bom puščal korenine notri pa zastiral bom kasneje, ko bom redkvico pobral.

Dosti gred pa še vedno čaka globoko zastrtih, za sadike in semena, ki se posadijo razpršeno, kot so recimo paradižniki, buče, bučke, kumare, paprike ipd.
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda

metuljc · Pridružen/-a: 28.07. 2011, 20:45 Prispevkov: 1867

Jeseni posejana špinača, mislim, da sorte Matador, ki je jeseni razvila le nekja listkov, mi zdaj krasno raste, so ptrave rozete. Bo pa kamlu šla v cvet, ker je rasltina kratkega dne in ob njem pač gre v cvetenje.
Od blitve po mojih izkušnjah najbolje prezimi tista s tankimi peclji, svetlozelena.

bobolino · Objavljeno: 19 Apr 2012 08:19 Naslov sporočila:

danes bom prvo gredo, kjer rastejo rastline, ki ne potrebujejo hlevskega gnoja, zastrla z posušeno, lani pokošeno mlado travo. Prav tako grme jagodičevja. Te dni se tudi odpravljam k stricu po par vreč slame.

mož mi je včeraj na preostale tri grede navozil par samokolnic prhke zemlje, da sva premešala gornji sloj gred, ker se drugače ne da sejati drobnih semen. Takoj, ko bodo rastlinice zrastle kake 5,10 cm, jih bom zastla.

vidim pri jagodah, da je zemlja pod zastirko mehka, prhka, je pa tudi res, da je zadnje dneve dovolj namočilo. Ampak tudi prej, ko je bila suša, je bilo spodaj primerno vlažno.

letos bo tudi v rastlinjaku okoli paradižnikov zastirka iz slame.
_________________
"But he that dares not grasp the thorn
should never crave the rose."
Anne Brontë

Bety11 · Nazadnje urejal/a Bety11 12 Jun 2012 16:28; skupaj popravljeno 1 krat

Moj vrt brez okopavanj je velik 20 m x 20 m približno. Lansko leto na tem mestu nisem kosila trave, temveč sem vse skupaj pokrivala s kartoni in povrh sem nalagala pokošeno travo, kompost, kuhinjske odpadke, suho listje, kamninsko moko, lupino jajc, hlevski gnoj........

Vse to skupaj je bilo lepo....mislila sem, da bodo jesen, zima, dež...naredili vse, kar je potrebno, da se v pol leta naredi rahel kompost, v katerega bom sadila....

Smola je bila, da pri nas 6 mesecev ni padlo prav nič dežja.Samo suha jesen in zima pa obilo burje, ki mi je pogosto dvignila material, odkrivala gredice in odnašala vse prinešeno..... Crying or Very sad

Marec je bil pravi sušec, april pa deževen in hladen s burjo.....grrrrrr....Začela mi je trava in gromozantski regrat poganjati iz vseh lukenj.......Razjezila sem se... Evil or Very Mad

Na treh gredicah sem vsadila čebulo, česen, bob, nekaj solate, špinačo.....vse drugo pa sem pokrila dodatno s kartoni in črno folijo pa vse skupaj obtežila s kamni, da ga burja ne odpihne......

V dveh tednih se je folija polegla, kar je kazalo, da se je s travo od spodaj nekaj zgodilo... Razz

..

Krompir sem sadila tako, da sem izrezala trikotnik (najlon in karton sem izrezala).....od spodaj ni bilo trave, zemlja pa rahla in polno deževnikov......naredila sem luknjo, vtaknila gomolj in pokrila s zemljo....
V enem tednu je zelena cima bila že od zunaj.....V dveh tednih pa jo je toliko, da je trikotnik tesno zaprt s krimpirjevimi listi, ki so lepi, zeleni in primerno visoki......Plevel pa nima kam rasti....

Koruzo sem sadila na enak način. Trikotnik in koruza v sredini.....Čez 15 dni pa sem v vsak vogal trikotnika dala po 2 zrna fižola......Plevela ni.... samo tu pa tam redki slak pokuka ven iz trikotnika....Njega takoj izpulim....

Nizki fižol sajen v trikotnik, na vsak vogal po 2 zrna in še sredina 2 zrna...

Rdeča pesa - trikotnik in v vsak vogal po 2 semenki..... Pustila bom po 1 rastlinico na vsak vogal, da naredi gomolj, ostalo, kar bo zraslo pa bom izpulila za solato....Ali pa bom rasadila tam, kjer bi morebiti manjkalo rastline....

Pastinjak tudi sajen v trikotnik....enako kot rdeča pesa

Ena gredica je namesto kartonov bila pokrita s sekanci sadnih dreves.....Tam sem odrezala najlon in od spodaj seveda ni bilo nič trave in pljevela.....V vrstice sem sejala korenček....Ta gredica je čudovita. POd sekanci je zelo rahla črna zemlja.....čudovita.....

Paradižnike, melancane in paprike....sadila sem v kvadrat....Izrezan kvadrat, zrahljala zemljo, vsadila rastlino in pokrila s sekanci..... Mogoče bom še pokošeno travo dala čez vse to...ali pa ne....Odločala se bom sproti.....

=========

Vse skupaj je videti zelo lepo in urejeno.....Do zdaj ni dela s okopavanjem, kopanjem, pljevljenjem......

Gredice kjer sem sadila čebulo, česen, bob...in ostalo....pa so pokrite s senom....Tam pokuka kakšen pljevel, ki ga kar s koreniko izpulim ven... Rastline so videti zdrave in lepe.....Tam vmes, med čebulo, sem sadila tudi zgodnje zelje, brokoli, kolerabice, ohrovt.....Raste lepo.....Med bob sem sadila še spomladansko čebulo in gomolje zelene......

SOlato, ki dela glave, pa povsod vmes.....Povsod je dobrodošla in zadovoljivo raste....

Špinačo pa pobiram že dva meseca in vedno rastejo lepi in zeleni listi, Do zdaj ni še zacvetela....Listi so mesnati in temno zeleni.....Tam vmes raste še por.....Zrahljala sem polovico te gredice in vsadila listni petršilj......

Skratka = čeprav nisem imela idealne pogoje, vrtnarim brez okopavanja... Very Happy

.

==========

Na internetu mi je najbolj všeč priloga o podobnem vrtnarjenju. Na travnik so naložili kartone, na kartone kompost in sekance.....Vsako pomlad dodajo samo nov kompost in sekance povrh......

Zuf.....Tudi, če hodiš po tej zemlji, ni zbita, ni izsušena, ni trda, nič razpok.......Kljub temu sem za prostor med gredicami dala deske, ker mi je težko hoditi po rodni zemlji..... nespoštljivo se mi zdi do narave.... Embarassed

Na kratko, to je to....Zdaj pišem, ker je dež od zunaj
_________________
Rada vrtnarim

MARIJAV

Oooo, Bety11, pa ti si prava umetnica na zemlji. Komaj čakam slike.
_________________
ŽIVETI NA PODEŽELJU JE NAJLEPŠE!

zuf · Objavljeno: 03 Jun 2012 10:35 Naslov sporočila:

Srce sredi travnika. Smile

Popolnoma brez prekopavanja, samo nalaganje, začelo se je s senom, potem pa kar sem imel, ponavadi sveža košnja. Prvo leto so rasla žita, drugo leto travniške rastline (beri zaraslo se je), to leto pa razna zelenjava. Zadnja plast zastiranja je izpred tedna nazaja od sosedove žive meje. Paradižniki in paprike so bile posajene pred enim tednom, včeraj sem presajal por, čebula zelo lepo dela, solata tudi, jagode se že razraščajo, plodov bo bolj malo, sem jih na pomlad sadil. Zelje, cvetača in kolerabica so tudi notri. Dosti se pojavlja lakota, grenkuljica, razne kobulnice, ampak jih je preprosto popleti in ne delajo težav.

Na podoben način imam zelenjavo po celem travniku, saj z zastiranjem negujem mladike grmičevja in drevja. Zelenjave je bolj za vzorec, toliko, da vidim kako raste, za zdaj sem zelo zadovoljen. Smile

_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda

zuf · Objavljeno: 12 Jun 2012 13:18 Naslov sporočila:

Približuje se čas pobiranja graha pri nam. Držal se bom tegale nasveta.

Ne izkoreninit enoletnih zelenjadnic, porežite jih pri nivoju zemlje. Korenine odmrejo in ustvarijo tisoče zapletenih zračnih in vodnih kanalov v zemlji. Nadzemni deli rastlin ustvarijo naravno zastirko. Le ta zavaruje zemljo, jo ohranja rahlo in zračno, jo gnoji, kasneje pa se zastirka spremeni v humus. Ne stopajte po obdelovalni površini, zemlja je živ organizem. (Je pravzaprav bolj zapleten ekosistem, kot karkoli, kar obstaja nad tlemi). Hoja po obdelovalni površini zbije zemljo, zapira kanale zraka in vode, zaradi česar voda in zrak težje dosežejo korenine rastlin, kar onemogoča rast. Ustvarite dovolj široke poti in trajne obdelovalne gredice na zelenjavnem vrtu in tako ohranite rahlo in zračno zemljo.

Torej, grah bom porezal pri zemlji, ga oluščil in potem odvečno organsko snov dal nazaj. Jaz bom na gredo posejal bučke, presadil por in še kaj.
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda

voda · Objavljeno: 12 Jun 2012 14:03 Naslov sporočila:

hej, jaz sem na del njivice naredila kupčke iz sena, listja in kaj podobnega. v sredino takega gnezda sem z roko naredila luknjo za cca manjšo, npr. rokometno žogo in noter dala humus pomešan z kupljeno zemljo ter malo konjskega gnoja, čisto spodaj, najgloblje. potem semena buč in cuketov, fažola za na palico in ne vem še kaj, aha bom še dala vzgojene kumare v lončku. čez čas ko so se rastline pokazale na vrhu "gnezda" sem zasula kar tako malo naokoli z neokopano zemljo. povsod vmes pa sem dala tisti plevel od drugod, visoko izpuljeno travo in prav me zanima kaj bo. lani mi se karton ni obnesel, ker na njega nisem nič nalagala, pa še burja in pav sta ga razcefrala. lpvoda

voda · Objavljeno: 12 Jun 2012 14:06 Naslov sporočila:

zuf živio, res je. dokazano je, da se stročnice ne pulijo iz zemlje ampak enako kot grah samo se obrežejo ob zemlji. prav zaradi tega kot si prej navedel in med ostalim korenine odvajajo veliko dušika v zemljo. lpvoda

zuf · Objavljeno: 12 Jun 2012 15:04 Naslov sporočila:

Rokometna žoga, hihi, kje si to najdla... Very Happy

naj ti lepo rase!

p.s.
Poleg stročnic je tudi pri drugi zelenjavi enako, korenine not pustit! Seveda so izjema rastline, ki jih gojimo zaradi korenin in gomoljev.
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda

voda · Objavljeno: 12 Jun 2012 20:00 Naslov sporočila:

kaj češ, to mi je ostalo iz mladosti, nekoč ni bilo računalnika in smo se zelo, zelo ukvarjali s športom in vsemni mogočimi aktivnostmi- lpvoda

zuf · Objavljeno: 26 Jun 2012 19:24 Naslov sporočila:

Evo, vrtne gredice, že drugo leto brez prekopavanja. V začetni fazi sem prekopal gredice, potke poglobil in povišal globino gredic. Da sem zaščitil zemljo sem takoj posejal ozimna žita, kar je že drugo leto praksa s katero dobim slamnato zastirko. Na pozno pomlad žito samo poležem, prelomim. V prvem letu sem ga pokosil, a sem ugotovil da to ni dobro, ker zraste nazaj in se obnaša kot plevel. Tako sem ga letos samo položil, samo pri nivoju zemlje sem ga prelomil in položil. V takšno gredo je preprosto saditi paradižnik, paprike in ostalo, tudi sejanje večjih semen na posameznih otočkih je preprosto, fižol, buče itd. Raste pa zelo lepo! Zanimivost, paradižnik na osmi in dveti sliki je iz semena na prostem, plod sem na jesen tukaj pustil, na pomlad pa samo umaknil zastirko ter s prsti seme v zemljo vkopal ter pustil nezastrto, da se je zemlja hitreje ogrela. Na sliki ni vidno, ampak že cveti. Kaj vse je notri... solate ni več veliko, ognjič, paprike, paradižniki, buče, fižol, por po celem robu, jagode na pomlad sajene, loboda, brstični ohrovt... ter veliko plevela, ker sem lani bil odsoten in se je veliko plevela zasejalo. Prevladuje mrtva kopriva in lakota. Drugo leto bo s plevelom zelo malo težav, ker letos sproti negujem. Na jesen pa najbrž spet posevek rži, ker se lepo obnese za zimsko varovanje zemlje, na pomlad pa ne pusti plevelu, nakar ga položim in veselo sajanje in sejanje je mogoče. Moj galvni namen je bil, da mi ni potrebno prinašanje zastirke in uspelo mi je. Zelenjava pa tudi zelo lepo raste. Zemlja pod razpadajočim žitom je po dveh letih še vedno popolnoma rahla, sploh sedaj, ko so korenine iz prvega leta razpadle.

_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda

katrinca · Objavljeno: 26 Jun 2012 20:02 Naslov sporočila:

Odlično Zuf! bravo

Te bom posnemala na eko vrtu Wink

Katera ozimna žita pa so primerna? A ima kdo kaj viška? Embarassed

_________________
Katrinčin okrasni vrt
Katrinčin uporabni vrt
ZELENI KROG - organizirana menjava semen in rastlin

zuf · Objavljeno: 26 Jun 2012 20:11 Naslov sporočila:

Meni se najbolje obnese rž, sicer pa ni ravno nujno, lahko je pira, pšenica, ječmen. Ekološko seme katerekoli od teh ti lahko jaz zrihtam zastojn, tako, da me v oktobru ali pa že prej spomni. Zdaj me psuje en od članov, ki sem mu obljubil oves na pomlad, samo je bilo že pozno in ga je zmanjkalo, vrečko pa sem žal mel zase in nisem mogel poslati. Oprosti!

Aha, jaz sem lansko leto rž že v avgustu sejal. Na gredi, kjer zdaj v bistvu ni plevela, je namreč lani rasla rž, ki se mi je v avgustu vsula, nekaj sem jo požel in potem še dodatno posejal. Hitro je ozelenela in v zimo šla z vsaj 20cm+ višine. Zima ni bila snežna in je rž preživela. V bistvu je bil namen, da mi čez zimo zgnije, da ne bi imel dela s poležavanjem, ampak sem v bistvu vesel, da je preživela, ker je sedaj mnogo več biomase.
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda

zuf · Objavljeno: 26 Jun 2012 20:13 Naslov sporočila:

katrinca, v boj z pirnico z drugo vrsto trave, žitom. Zakon! Smile

Pri pirnici je problem, bolj kot prekopavaš, bolj jo seckaš na več kosov. Bolj kot jo puliš, bolj rahljaš zemljo za korenine, ki so ostale notri. Mislim, da se bo sejanje ozimnega žita zelo na gosto dobro obneslo, da se pirnica potuhne.
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda

katrinca · Objavljeno: 27 Jun 2012 05:10 Naslov sporočila:

Zuf tvoj način mi daje upanje Wink

Seveda te bom prosila za seme, ker ne poznam nobenega eko kmeta ki bi tole gojil...
Če se lotim vsake pirnice posebej, zmagujem v boju z njo. Do jeseni je skoraj več ne bo. Potem pa posejem žita. Kdaj? In spomladi jih polomim in poležem. Kdaj? Za sadike ne vidim problema, odmaknem slamo in izkopljem luknje. Tudi za velika semena ne. Napravim setvene kupčke. Kaj pa drobna semena? Solata, redkvica itd.? Pa enoletnice (npr.ognjič ki bi se običajnosam zasejal) vzklijejo skozi slamo? In kako na področjih, kjer so trajne zeli?
_________________
Katrinčin okrasni vrt
Katrinčin uporabni vrt
ZELENI KROG - organizirana menjava semen in rastlin

rukola · Objavljeno: 27 Jun 2012 12:20 Naslov sporočila:

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli