Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zuf · Nazadnje urejal/a zuf 13 Feb 2012 20:48; skupaj popravljeno 12 krat

Tri sestre

Eden najstarejših primerov sosedskih rastlinskih odnosov, ki jih človek sadi. Znanje izvira iz modrosti in znanja ameriških domorodcev. Koruza nudi oporo fižolu, fižol veže dušik in s tem pomaga koruzi ter bučam pri rasti, buče pokrivajo zemljo in tako zadržujejo vlago. Spodaj je slika ter prevod iz sledečega članka - http://faq.gardenweb.com/faq/lists/teach/2003045238014436.html

Je starodavna metoda vrtnarjenja z uporabo mešanega posevka koruze, fižola in buč, ki rastejo skupaj, ponavadi na manjši gomili okrogle oblike.

Koruza je najstarejša sestra. Raste visoko in v centru, na vrhu gomile.
Buča je naslednja sestra. Posejana je na robu gomile in raste po gomili in s tem ščiti svoje sestre pred pleveli in senči zemljo s svojimi listi ter tako ohranja zemljo vlažno in hladno.
Fižol je naslednja sestra. Vzpenja se po koruzi, hkrati pa izboljšuje zemljo in s tem pomaga koruzi in bučam. Fižol sončne žarke uporabi za vezavo dušika v majhne gomoljčke, ki so na njegovih koreninah. Gomoljčki so vidni in jih lahko vidite na nekaj tednov starih koreninah fižola, graha, čičerike in drugih rastlinah, ki spadajo med metuljnice.

Najprej sejemo koruzo, približno 7 ali 8 semen, 15 cm narazen na vrh manjše gomile. Kdaj boste sejali je odvisno od klime. V Vitanju se seje tam nekje konec aprila. Gomila (lahko tudi nižji kmpostni kup) je primerna za kraje z več vlage, na Krasu ali Primorskem se bolje obnesejo bazenčki, torej vkopane grede. Ko koruza zraste vsaj 20 cm jo lahko pri korenineha dodatno ospipamo z zemljo. Hkrati posejemo v krogu 15 cm stran okoli nje fižol, ki ga kasneje usmerimo na koruzo. Kakšen teden po vzniku fižola posejemo še 6-7 semen buč, v krogu približno 30-40 cm stran od fižola. Na skici spodaj je zasaditev nazorno prikazana.

Slovenske različice:

MARIJAV: Nekoč smo na kmetih veliko fižola sadili h koruzi, ker so se preklje ali težko dobile ali pa lomile in prevračale ob neurjih. Šlo pa je takole:

Za 1. maja smo običajno nasadili koruzo na vsake pol metra po 2 zrna, potem smo počakali, da je bila visoka vsaj en pedenj. Takrat smo k vsaki drugi koruzi - torej 1 m narazen, posadili 2-3 zrna visokega fižola. Kjer je bil fižol, je ostala le ena sadika koruze. Seveda je bil ta fižol zrel vsaj konec septembra, ko smo ga s košarami po njivi od koruze do koruze potrgali. Kasneje smo potrgali še koruzne stroke in koruznico na koncu posekali.
Je pa to način, da je bilo potrebno koruzno njivo obvezno vsaj 2x ročno z motiko okopati. Herbicidi so prišli nogo kasneje, ko so kmetje začeli koruzo na veliko saditi za silos.
Jaz sem pred nekaj leti celo njivico okoli in okoli obsadila s koruzo, res nekoliko bolj na gosto in ob koruzo posadila fižol. Tako sem njivo kar precej dobro zavarovala pred mimobežnimi psi, pa še izgledala je taka živa ograja okoli njive prav lepo.....
Ja, je bilo nekoč vse veliko bolj naravno kot danes[/quote]

zuf: Podobno izkušnjo mi je predala ena gospa iz Dolenjske. Pol metra narazen se poseje koruza, ko je do kolen, se doseje fižol.

Lana · Objavljeno: 24 Jan 2010 16:47 Naslov sporočila:

Nekaj sem se vedno spraševala pri teh kombinacijah - ali imajo buče v tem primeru dovolj hranilnih snovi, pa koruza, ki v tem primeru ne more biti pognojena zaradi fižola, pa sicer dobiva dušik od fižola, a je to dovolj zanjo? Pa še do enega problema pride, vsaj pri nas, ko ni tako vroče - koruza ne sme metat senco na buče niti za krajši čas, ker sicer vsaj moje buče bolj kot ne vegetirajo, ne uspevajo najbolj idealno.
Je pa fajn, ker so te rastline dobri sosedje. Če bi tole sadil na ledino, bi bilo najbrž supeeeer.

muha · Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107

Od doma se spomnim, da smo buče sadili vedno na rob njive s koruzo. Vitice so se razprostrle po travi , hranil in vlage je bilo pa na stiku njive/travnika očitno dovolj - nekaj so potegnile iz gnojene njive, nekaj pa iz travnika.

Sploh je to fajn za tiste, ki iz vitic delajo še dodatne korenine kar v travnik. Te korenine potem očitno oskrbijo s hrano vse naslednje plodove. Leta nazaj sem samo debelo gledala, ko je Jaspee de Vendee naredila 10 metrsko vitico in na vsak meter nastavila in razvila normalno velik plod. Na enak način je lani sosedi zrasla lepa velika muškatna buča, čeprav je bila v osnovi posajena v gošči bučk in kumaric na precej sušnem terenu.

Nikakor pa vitic ob košnji ne premikajte Exclamation

. S tem onemogočite ukoreninjenje, nepokošena trava okrog vitice pa poskrbi za ustrezno vlažnost (to so moje dejanske izkušnje, ne teorija. Če sem vitico premaknila, je zakrnela ali pa celo odmrla)

Zuf, tukaj je tvoj način vrtnarjenja vsekakor v prednosti.

zuf · Objavljeno: 25 Jan 2010 20:37 Naslov sporočila:

V zemlji ponavadi ne manjka hranil, ampak ostalih elementov, ki poskrbijo, da lahko rastline sploh črpajo hranila iz zemlje.

Rastlina dobi 95% vseh potrebnih hranil iz zraka (plini in sonce). Od 5% hranil, ki prihajajo iz zemlje je polovica potrebnega dušika, ki pa lahko pride tudi iz zraka, če rastlina raste v kombinaciji z metuljnico. Fižol je metuljnica, torej koruza 95% hranil pridobi iz zraka, 2,5% topnih mineralov in mikro elemntov pridobi iz zemlje, 2,5% potrebnega dušika pa tudi pridobi iz zraka, saj raste v kombinaciji s fižolom.

Glede buč in sence, večina listne mase buč tako ali tako raste izven koruznega kroga, na sliki je lepo vidno. Nekaj vitic pač usmerimo v notranjost, da pokrijejo zemljo pod koruzo.

V mojem primeru se nič ne gnoji, a če bi bil zaradi tega zaskrbljen, bi rekel, da bo fižol zares dobro poskrbel za koruzo.

Ja, buče pri meni na travniku so lepo rasle, s plodovi je bila pa bolj slaba, ker imam tudi sam bolj megleno ne-vroče vreme.

Tole zasaditev bom probal na več koncih Slovenije. Že sam termin zasaditve koruze, fižola in buč se bo zelo razlikoval. Se mi pa zdi, da ne bom ostal samo pri koruzi, fižolu in bučah, ampak bom dodal ali nadomestil s kakšnimi drugimi rastlinami. Poročam, ko bo čas za to. Smile

Lep pozdrav.

zuf · Objavljeno: 26 Jan 2010 16:51 Naslov sporočila:

Muha, glede vitic in premikanja. Zanima me ali lahko novo rast pri vitici usmerim drugam? Za nepremikanje velja predvsem za vitice, ki so se že ukoreninile, kajne?

muha · Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107

Zuf, brez škode lahko preusmerjaš le še čisto mlade vršičke - sproti.

Tudi, če vitica ni ukoreninjena, slabo prenaša premikanje. To sem opazila tako pri bučah, kot tudi pri kumarah.

zuf · Objavljeno: 27 Jan 2010 10:48 Naslov sporočila:

Kar pa zadeva nadomeščanje in dodajanje rastlin k tej zasaditvi. Namesto koruze bi lahko recimo rasel topinambur ali pa sončnice. Če bi zasadil manj fižola, bi lahko mogoče dodal kakšne kumare? Potem pa je še ogromno drugih rastlin, ki bi jih lahko dodali.

Lana · Objavljeno: 28 Jan 2010 19:38 Naslov sporočila:

Moj lanski preizkus z bučami na 700m nadmorske:

zasejane po celem griču - travniku - rastle kilavo, dolge max meter in pol, na treh je bil plod velik kot majhna otroška plastična žoga, na še treh je bil plod v velikosti tenis žogice, ostale se bile brez plodov. Oteževalna okoliščlina - niso bile predvzgojene, mapak sajene direktno na prosto šele okrog 1. maja, zaradi naših specifičnih mrzlih noči, pa še tedaj so rabile veliiiiiko časa, da so sploh ven pokukale, zaradi mrzle pomladi

Moj predlanski preizkus:

zasejane ob robu, poleg koruze, na pognojen del s kravjim gnojem, s tem da so rastle naprej na travnik, ki ni bil košen, predvzgojene, ven presajene konec aprila - rastle zelo lepo, zelo dolge, na vsaki veliko plodov, od teh recimo 10. posajenih buč je bilo vseeno samo 6 velikih plodov, (zelo dobre kakovosti, eno bučo sem ohranila do naslednje pomladi in smo jo šele tedaj pojedli), pa še en cel kup manjših, s katerimi pa nisem imela kaj delat, razen za dekoracijo jih postavit - oteževalna okoliščina, res hudo deževje maja in mraz, da so buče komaj preživele takrat in se komaj k sebi spravile, torej so začele pozno delat

zuf · Objavljeno: 28 Jan 2010 20:22 Naslov sporočila:

Tvoji preizkusi kažejo na to, da buče res potrebujejo več hranil. Tudi sam lahko potrdim, da na negnojenih travnikih buče zrastejo manjše in manj jih je. Direktno sejanje nima veliko veze.

Lotus · Objavljeno: 31 Jan 2012 06:33 Naslov sporočila:

zuf · Objavljeno: 01 Feb 2012 17:59 Naslov sporočila:

Bolj malo sem probaval tole zasaditev in nimam kaj konkretnega za podeliti.
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda

zuf · Objavljeno: 09 Feb 2012 20:17 Naslov sporočila:

metuljc · Pridružen/-a: 28.07. 2011, 20:45 Prispevkov: 1867

1 pedenj je razdalja med kazalcem in palcem ob raztegnejni dlani (približno 20 cm), ko prste toliko razširiš, kolikor gre. Ker potem pritegneš kazalec do palca, oddaljiš palec od kazalca, pa spet, pa spet, kot pednjajo pijavke, recimo.

vida · Objavljeno: 08 Mar 2012 14:08 Naslov sporočila:

Če kdo želi si lahko prenese knjigo o treh sestrah, mogoče celo štirih, saj zraven omenjajo še sončnice. Kako so kmetovali Hidatsa Indijanci. Od Buffalo Bird Women. Zanimiva knjiga, sicer v angleščini: na bookdepository Very Happy

_________________
užitni rajski vrt

bojan66 · Objavljeno: 14 Mar 2012 17:35 Naslov sporočila:

Letošnji poizkus bo naslednji..pripravljeno imam gredico, ki sem jo pozimi zastru s kartonom in listjevko, malo je dodane krtinovke...zdaj čakam na saditev koruze...fižola...buč...in sončnic...vprašal pa bi naslednje: glede na to, da ne nameravam nič gnojit, katere rastline, ali karkoli prinešenega iz narave, bi še priporočali kot zeleno gnojenje, oziroma kot izboljšanje pogojev rasti, dozorevanja... seveda za to konkretno situacijo.

darjaa · Pridružen/-a: 31.01. 2011, 16:21 Prispevkov: 6

Zdravo,

takšno zasaditev imamo pri nas doma že precej let (vsaj 60 let, ko je mama med študijem agronomije izvedela zanjo) pa se vedno dobro obnese.
Odkar se spolnim imamo doma kompost. Zgodaj spomladi smo kompost presejali in potem te ostanke pokrili z navadno njivsko zemljo gor pa sadili koruzo, fižol in buče.
Fižol se tudi v suši dobro opraši, bolje kot tisti na "rajcah", z rjo ni problemov, pa tudi buče se dobro držijo.Z ušmi ni bilo nikoli problemov, (morda zato ker imamo v bližini nasad kopriv pa gredo raje tja). Kombinacija je uspešna tako za poletne kot jesenske buče, ki delajo vitice, grmičaste sorte se niso dobro obnesle.
No zadnja leta imamo probleme zaradi polžev tako, da jih moram vsako jutro pobirat.
To kombinacijo zelo priporočam. Vsaj na Štajerskem koncu da zelo dobre rezultate.

Lep pozdrav, Darja
_________________
Lep dan,

Darja

bojan66 · Objavljeno: 15 Mar 2012 08:59 Naslov sporočila:

...upam, da se vsaj delno približam vašim izkušnjam...a na koprive gredo uši?

darjaa · Pridružen/-a: 31.01. 2011, 16:21 Prispevkov: 6

Koprive imajo uši zelo rade. Dobro je imeti na vrtu kak grm. Jaz imam koprive načrtno zasejene pod vrtnico, ki se vzpenja po ograji in ob vhodu v vrt, uši so samo na njih, vrtnice pustijo na miru. Seveda pa moraš koprive redno trgat bog ne daj da jih pustiš semenit. to se obnese tudi za fižol.
_________________
Lep dan,

Darja

crtj · Objavljeno: 28 Apr 2012 08:14 Naslov sporočila:

MARIJAV · Objavljeno: 28 Apr 2012 10:23 Naslov sporočila:

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli