 |
Vse o vseh rastlinah
Za nas z zelenimi prsti ...
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
sequoiadendron
Pridružen/-a: 30.11. 2008, 10:19
Prispevkov: 341
Kraj: Majšperk
|
 Objavljeno: 11 Okt 2011 05:11 Naslov sporočila: |
 |
|
Ljudsko vseučilišče
V Kaliforniji rasto orjaški
smokvoni in sekvoje
Neka Čehinja opisuje najstarejša drevesa na
svetu, ki jih je videla v Ameriki. V Ameriki,
pravi, kjer so največje hiše in največja brezdna
sveta, se je ohranilo tudi najstarejše drevo,
Ogromen smokvon-, rdeče drevo, kakor pravijo
•»Američani. Prvič sem ga videla v muzeju v
New Yorku. V pritličnih dvoranah so prežagana
pgromna debla tisočletnih dreves. Po letih teh
»orjakov so izračunali, da so bila ta drevesa prastara
že v času, ko so faraoni gradili piramide.
fTo so vrstniki davno izumrlih drevesnih vrst.
Preživeli so krize, ki so med razvojem pokosile
življenje zemske površine. V vzhodnih obmorskih
dolinah Kalifornije je preživel njihov rod
tudi ledeno dobo. V muzeju je nekaj fotografij
lepih dreves. Človek se n i more dovolj načuditi
krasni sekvoji, ki je bila stara že 1000 let, ko je
jKolumb odkril Ameriko. To drevo je preživelo
40 rodov in bilo je razmerno še mlado, ko so
Iga posekali, saj doživi to drevo v Kaliforniji
6000 let. V muzeju je tudi slika smokvana generala
Shermanr\ 3500 let starega drevesa, ki je
Hrisoko 93 metrov.
V muzeju sem občudovala krasne slike velikih
prerezov smokvonov, še z večjim zanimanjem
«em pa ogledovala vodopade nežnih vejic, razetočih
iz njihovih prežaganih debel. Zahotelo
ee mi je drugič videti te orjake v gozdovih. To
i|e čardben kraj, ki se mu pozna pečat davne preteklosti.
Zadnje ostanke orjaških dreves država
skrbno varuje pred večnim sovražnikom ognjem
in pred ljudmi. Visoko pod nebo se dvigajo košate
krone. Človek bi mislil, da stoji pod oboki
krasnega hrama. Celo mnogi nebotičniki s štiridesetimi
nadstronii bi se v tem gozdu lahko
6krili.
Iz San Francisca ni daleč do teh gozdov. Precpelješ
se čez kras"en zaliv Zlata vrata, potem pa
^kreneš v notranjost Kalifornije. Ob največjem
kalifornijskem jezeru prideš v tople doline, kjer
fse je ohranil smokvon. Ko stopiš pod košate krome
orjaških dreves, se ti zdi, da si prišel v preidor,
tako temno postane naenkrat. Obenem zafeutiš
vlago in hlad. Le redko prodre skozi gosto
»ejevje sončni žarek. Še malo in avtobus zavozi
LV pravi predor, ki ga je napravila narava sama
kJz tisočletnih orjakov.
f Tudi orjaškim drevesom je pretila pred desetletji
poguba. Najstarejša drevesa, ki niti v krempjljih
ledene dob-- niso usahnila, ki jim ni moglo
?do živega umiranje stoletij, je hotela pokončati
tel&veška roka, postala naj bi bila žrtev dobičkofeeljnosti,
V času velikega razmaha lesne industrije
in trgovine, ko so padli ogromni ameriški
'gozdovi, je prišla vrsta tudi na najstarejše gozdne
orjake. Ljudje so spoznali, da daje smokvon
zvrsten stavbni les in to naj bi ga pogubilo.
Polastila se ga je špekulacija in tako so posekali
;ozd za gozdom. Šele ustanovitev Društva za začito
orjaških dreves je dala vladi pobudo, da je
tisoripfnf rrr-^ove zaščitila.
Vir : Časopis Domovina,1933
_________________
bukovjek@gmail.com
http://www.panoramio.com/user/1010548/tags/Trees |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
sequoiadendron
Pridružen/-a: 30.11. 2008, 10:19
Prispevkov: 341
Kraj: Majšperk
|
| Objavljeno: 11 Okt 2011 05:17 Naslov sporočila: |
|
|
Hinceva sekvoja - najvi{ja v Sloveniji
V okviru tedna gozdov so tudi v ptujski enoti Zavoda za gozdove
Slovenije pripravili ve~ aktivnosti. Ena prvih je potekala
v ponedeljek, 27. maja, v Ore{ju, kjer so opravili prvo
uradno strokovno meritev 119 let stare Hinceve sekvoje in
potrdili dosedanje domneve, da je najvi{ja v Sloveniji.
Za ta korak so se odlo~ili
predvsem zaradi tega, ker pri
dosedanjih meritvah nikoli niso
sodelovali gozdarji. Tokrat pa
so strokovnjaki s podro~ja gozdarstva
Goran Er~evi~, Ivan
Kolar in Andrej Kova~i~ iz
ptujske enote Zavoda za gozdove
Slovenije ob pomo~i Petra
Krefta z Obmo~ne geodetske
uprave Ptuj opravili prvo uradno
strokovno merjenje orja{ke
sekvoje, ki je vidna celo z Dravskega
polja.
Po ve~ razli~nih metodah
merjenja in preverjanja so namerili
in izra~unali, da je znamenita
ptujske sekvoja visoka
43 m, da je v vi{ini 1,30 m nad
zemljo premer debla 2,51 m,
obseg pa 7,9 m, ter da je v drevesu
70 kubi~nih metrov ali 46
ton lesa.
Na osnovi treh metod so izra~
unali, da je v nadzemeljskem
delu debla natanko 65 kubi~nih
metrov lesa, okoli 5 kubi~nih
metrov pa ga je v vejah, skupaj
torej 70 kubikov. In ~e vzamemo,
da je en kubi~ni meter lesa
te`ak 660 kg je celotno deblo
te`ko okoli 46.000 kg.
Za primerjavo naj navedemo
podatek, da ima 1 ha gozda na
ptujskem v povpre~ju 300 kubi~
nih metrov lesa, ali pa tale,
da jimajo najdebelej{e bukve na
obmo~ju pragozda na Dona~ki
gori po 15 kubikov lesa.
Na podlagi zbiranja podatkov
so ugotovili, da je ptujska sekvoja
stara 118 let, saj so jo po podatkih
84-letne Katarine Skok
iz Ore{ja 180 posadili leta 1883.
Sekvojo sta posadila vrtnar Ignac
Vauda iz Ptuja in Ignac
Murko, ki je bil kletar na posestvu.
Za datum in podatke je
izvedela od starih star{ev, ki so
delali pri Hincevih.
Domovina sekvoje je sicer severna
Amerika, oziroma Ka-lifornija, na podro~ju Siera
nevade, kjer dose`e vi{ino tudi
do 100 m, premer debla do 12
m in obseg debla do 40 m. Njen
pravi naziv je Gorska sekvoja
ali mamutovec, latinsko Sequoadendron
giganteum.
Za primerjavo so nam povedali
tudi to, da raste v Ribnici
na Pohorju najvi{je drevo v Evropi,
to je 63 m visoka "Zgermova
smreka".
Vir : Ptujski tednik, 2002
_________________
bukovjek@gmail.com
http://www.panoramio.com/user/1010548/tags/Trees |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
sequoiadendron
Pridružen/-a: 30.11. 2008, 10:19
Prispevkov: 341
Kraj: Majšperk
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mandan
Pridružen/-a: 16.08. 2011, 11:38
Prispevkov: 8
Kraj: NM
|
| Objavljeno: 21 Okt 2011 10:00 Naslov sporočila: |
|
|
Pred dvema letoma sem tudi sam kupil dva primerka Mamutovca. Pač zanimajo me dervesa ki dosegajo veliko starost.
Poleg tega pa ima tudi nekaj travnikov, tudi enga v bližini gozda, in sem si rekel pa naj raste in olepša monotonost travnika.
Kupil sem ju za mislim da 50€ oba, visoka sta bla okol metra.
In seveda tudi posadil kot je treba.
Ker nisem zahajl vsak teden na travnik, je sledil prvi šok.
Nekdo mi je spulil sekvojo. Ker se še ni posušila sem jo ponovno zasadil in zalil z vodo.
Čez en teden zopet spuljena. 
Začel sem molit naglas (kontra molit da ne bo pomote), kdo mi to nagaja.
Nič ponovno sem jo posadil, ni bla še suha.
čez en teden že skoraj zima, pa vidim odtise srne. seveda se je drgnila ob deblo in ga uničila.
Drugega sem imel posajenega nedaleč od zidance. Lepo je rasel, nato pa šok, srnjak je spuli zaščitno mrežo in olupil ves gornji del.
Po cca enem letu se mi j eposušil.
Hočem samo povedat, da je mamutovc idealen za drsenje rogov, zato obvezno naredit eno ornk zaščito.
Nekaj podobnga sem imel z presajenimi borički, ki so bli čist oglodani in olupljeni.
Če ima kdo kako seme od mamutovca, bi ga kupil. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
sequoiadendron
Pridružen/-a: 30.11. 2008, 10:19
Prispevkov: 341
Kraj: Majšperk
|
| Objavljeno: 21 Okt 2011 10:57 Naslov sporočila: |
|
|
Jaz vse ogradim, kar posadim v naravo. Imel sem podoben primer z orehi pred 10 leti, sem mislo da me kdo zafrkava. Naslednji dan po sajenju so sadike ležale zraven sadilnih lukenj. Pol mi je en jager reko, da je to srnjak bil.
Semena nimam, imam pa rastline mamutovcev
_________________
bukovjek@gmail.com
http://www.panoramio.com/user/1010548/tags/Trees |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mandan
Pridružen/-a: 16.08. 2011, 11:38
Prispevkov: 8
Kraj: NM
|
| Objavljeno: 24 Okt 2011 13:50 Naslov sporočila: |
|
|
Ja, sem že zasledil tvojo ponudbo (cene imaš majhne glede na trgovine), vendar trenutno mi je bolj pri srcu samostojna vzgoja rastline od začetka, tako da se tud sam nekaj naučim.
No vsaj poiskušam. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
sequoiadendron
Pridružen/-a: 30.11. 2008, 10:19
Prispevkov: 341
Kraj: Majšperk
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
sequoiadendron
Pridružen/-a: 30.11. 2008, 10:19
Prispevkov: 341
Kraj: Majšperk
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
sequoiadendron
Pridružen/-a: 30.11. 2008, 10:19
Prispevkov: 341
Kraj: Majšperk
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
sequoiadendron
Pridružen/-a: 30.11. 2008, 10:19
Prispevkov: 341
Kraj: Majšperk
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lovor
Pridružen/-a: 23.10. 2010, 17:55
Prispevkov: 117
Kraj: pod Krimom
|
| Objavljeno: 24 Apr 2012 15:00 Naslov sporočila: |
|
|
Fantastično drevo!
117 let? Torej sajen davnega 1895? A je to Orešje pri Ptuju? So ga sadili tedanji ptujski gospodje, Herbersteini? Predvidevam, da tale eksot iz pacifiškega dela Amerike ni bil ravno domače drevo štajerskih kmetij iz 19. stoletja.
Kdaj se tile mogočni lepotci tako okrepijo in potegnejo v naših krajih? Kar jih jaz sledim, so v glavnem mlajša drevesa in nič kaj hitreje ne rastejo kot običajne smreke ( Picea abies), kakšne metasekvoje jih pa sploh zelo prehitevajo. Ali nimajo pravih razmer ( klima je sigurno nekaj drugačna od izvorne), ali pa zelo zrastejo šele v zrelih letih? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
sequoiadendron
Pridružen/-a: 30.11. 2008, 10:19
Prispevkov: 341
Kraj: Majšperk
|
| Objavljeno: 26 Apr 2012 07:48 Naslov sporočila: |
|
|
Uh, verjetno sem nekje napačno zapisal letnico drvesa, mislim, da sem zadnjič našel pravilen podatek ki našo sekvojo "postara" za nekaj let. Posajena leta 1883, torej trenutna starost 130 let nekje. Drevo je posajeno pred vilo nekega HInceja, kako jo je dobil pa ne vem. Je pa res, da še ena raste na grajskem dvorišču bivšega Herbeštajnovega Gradu na Ptuju, i pa pa je po dimenzijah manjša. Ma, glede dimenzij, se meni zdi, da so mamutovci videti dosti debelejši pri deblu , kakor ostali iglavci. Drevesa stara po 20 let so lahko spodaj debela že kakšnih 50-70cm. Mislim, da na naravnem rastiču rastejo še počasneje, zaradi krajše vegetacije. Metasekvoje rastejo dosti hitreje. Pri enakem gnojenju in oskrbi, pri emnizraste mamutovec v loncu v 3 letih 30-40cm, med tem ko metasekvoja udo do 1,5m ali še več.
_________________
bukovjek@gmail.com
http://www.panoramio.com/user/1010548/tags/Trees |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lovor
Pridružen/-a: 23.10. 2010, 17:55
Prispevkov: 117
Kraj: pod Krimom
|
| Objavljeno: 27 Apr 2012 23:28 Naslov sporočila: |
|
|
| Ja, jaz imam tudi tak vtis glede rasti. Na koncu pa mamutovec vendarle doseže približno dvojno višino smreke ali metasekvoje, da ne računamo kolikokrat več lesa ima. Je pa zanimivo, da, naj bom popravljen, če se motim, skoraj vsi mogočni stoletni sekvojadendroni pri nas rastejo na severovzhodnem ali štajerskem delu države, da so kot kaže že takrat le v tem delu imeli nek popularni status med nekaj navdušenci. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
javr
Pridružen/-a: 01.01. 2008, 16:35
Prispevkov: 301
Kraj: Slo
|
| Objavljeno: 28 Maj 2012 20:32 Naslov sporočila: |
|
|
neka žival, verjetno srnjak, je odrgnil tole 30 cm visoko sekvojo. Da bi mu glavo odtrgal
tole pa je S.giganteum, poskus iz semena. V drugih lončkih je seme metasekvoje, a tam tudi po nekaj tednih še nič ni. Vrha se drži lupina semena. Pri eni sem poskusil to lupino odtrgati, pa je rastlina propadla:
 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
sequoiadendron
Pridružen/-a: 30.11. 2008, 10:19
Prispevkov: 341
Kraj: Majšperk
|
| Objavljeno: 05 Jun 2012 20:18 Naslov sporočila: |
|
|
Seme S.giganteum potrebuje ca 18 dni, da prične kaliti, metasekvoja pa 7 dni. Seme domačih mamutovcev običajno ne kali, seme metasekvoja pa kali bolje. Najbolje, je da počakaš, da seme samo odpade iz kličnih listov, včasih pa se tudi zgodi da noče odpasti, tedaj lahko na rahlo poskusiš odstraniti, tako da previdno primeš klične liste z eno roku, z drugo pa odstraniš seme. Če to izvajaš z eno roko, lahko potrgaš korenine.
Ja, pri srnjak ti jo obdelal, pri prijateljih, ki sem jima dal predlani sadiko, in je niso zaščitili, jo je letos pravtako "obdelal". Najbolje je daro okrog 4 količke z mrežo (min.1,2m višine )
_________________
bukovjek@gmail.com
http://www.panoramio.com/user/1010548/tags/Trees |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
sequoiadendron
Pridružen/-a: 30.11. 2008, 10:19
Prispevkov: 341
Kraj: Majšperk
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
javr
Pridružen/-a: 01.01. 2008, 16:35
Prispevkov: 301
Kraj: Slo
|
| Objavljeno: 05 Okt 2012 06:17 Naslov sporočila: |
|
|
| sekvoje v jogurtovem lončku zgoraj: kaj bi se zgodilo, če bi jih presadil v naravo čisto skupaj, eno zraven druge, praktično v isto jamo ? Bi najmočnejša "zadušila" ostali dve, ali bi vse tri skupaj počasi hirale ? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
metuljc
Pridružen/-a: 28.07. 2011, 20:45
Prispevkov: 1867
|
| Objavljeno: 05 Okt 2012 09:58 Naslov sporočila: |
|
|
| Skoraj zanesljivo bi vsaj ena preživela, če bi seveda razmere ji to dopuščale. Če bi preminile vse, bi to najbrž pomenilo, da se jim je preslabo godilo. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
javr
Pridružen/-a: 01.01. 2008, 16:35
Prispevkov: 301
Kraj: Slo
|
| Objavljeno: 05 Okt 2012 11:53 Naslov sporočila: |
|
|
| ok, pa bom poskusil vse tri v eno jamo, na mestu propadlega oreha. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
sequoiadendron
Pridružen/-a: 30.11. 2008, 10:19
Prispevkov: 341
Kraj: Majšperk
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
