Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

kate

katrinca

Sem se letos prvič odločila, da bom pridelala svoj paradižnik in na tem področju nimam nobenih izkušenj.
Zanima me, kaj pomeni, če so listi paradižnika sivo modre barve?

Hvala,
Kate

vida

Ko se paradižniki presadijo zmeraj doživijo manjši šok, če pa pridejo še v drugačno zemljo, bolj pognojeno kot so bili vajeni, pa spremenijo tudi barve listja. Spodnji listi postanejo zeleno modrikasti morda celo ožgani (rumeni) in se lahko tudi posušijo, zaustavi se tudi rast za nekaj časa, a to se postopoma izboljša odvisno od šoka. Če imaš dobro odcedno zemljo bi jim pomagal dež, voda ki bi odvečno gnojilo vsaj malo sprala. Opazuj nove liste ki nastajajo, čim postajajo temno zelene barve pomeni da si je rastlina opomogla...

Vida
_________________
užitni rajski vrt

kate

Super, hvala!

muha · Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107

Labia: Objavljeno 1. 7. 2009

evo, sem malce ekspirementiral s sodinim bio-fungicidom. najprej o sodi:

Natrijev karbonat Na2CO3( navadna soda, kalcinirana soda ) se uporablja za čiščenje( tudi poliranje), pranje.....
Natrijev bikarbonat NaHCO3 ( soda bikarbona, natrijev bikarbonat, natrijev hidro(gen)karbonat ), se uporablja za peciva, konzerviranje, kuhanje,......
obe vrsti sta uporabni in v bistvu enako delujeta.
najceneje sem jo dobil v eurospinu: škatla 500 gramov je par EU.
v bistvu je to sol in je rahlo alkalna. lahko jo tudi jemo saj blaži želodčno kislino, čistimo zobe, posujemo v čevelj namesto deodoranta, kot razkužilo,...

torej bistvo fungicida je soda. sam sem šprical s količino 1 do celo dve žlici (kuhinjski) na 5 l vode in ni bilo škodljivih učinkov na rastlino.

drug sestavni del je olje( funkcija: lepilo), ki je v bistvu zato, da se soda ne izpere ob jutranji rosi, oziroma zato da se soda prilepi na liste. količina sploh ni tako kritična 1 do 3 jušne žlice na 5 l vode. predvidevam, da ob bolj deževnem vremenu je bolje dati več olja ob suhem in sončnem pa lahko zmanjšamo količino na 1 žlico, ker ni strahu da bi se soda izprala.

tretji setavni del je milo (funkcija: topilo). namen je razpršiti olje po vsej količini 5l vode, ker drugače oljni madež samo plava na vrhu vode.
tu se mi je najbolje obneslo tekoče milo za pomivanje posode. tisti ki pomivamo vemo da že kapljica mila na mastno ponvo čudežno deluje. sam uporabim približno eno kavno žličko tega mila in je več kot dovolj. predpostavljam, da tudi ni škodljivo, ker z njim pomivamo krožnike in sigurno po izpiranju nekaj malega tega mila le ostane na krožnikih, kozarcih,...v nekaj letih sem ga torej sigurno pojedel vsaj 1 dl.

drugi efekt mila je, da se soda in olje lepše razlijeta po vsej površini lista, ker ko škropimo se v bistvu kapljice nanesejo na list. če je v vodi milo se kapljice razlijejo, drugače pa ostanejo samo kot kapljice. kdor je pomival kozarce lahko to sam potrdi.

ko vse sestavine dodamo šprico samo pretresemo, napumpamo in špricamo. tudi ob tem delu se sestavine same mešajo. po končanem delu šprico temeljito splahnemo, da se nebi ostanki posušili.
če je mila bilo preveč je šprica ob pomivanju vsa penasta, ob pravi količini pa je te pene manj.
to so moje izkušnje, o učinkovitosti bom pa še poročal. zaenkrat se mi zdi da deluje in ustavi napredovanje bolezni.
lp labia

vida · Objavljeno: 01 Jul 2009 11:42 Naslov sporočila:

Tole deževno vreme pa prav nagaja, moji paradižniki, samo tisti, ki so bili posejani bolj na gosto in so se kar preveč razbohotili, saj sem prepozno začela z trganjem zalistnikov, kažejo prve znake pegavosti. Nekaj malega sem že škropila z sabeso ( recept zgoraj), pa bi probala še tole s sodo. doma imam tekočo sodo za pomivanje posode, kupila v millerju, pa me zanima če lahko uporabim kar to in kako jo mešam. Ima kdo izkušnje s tekočo sodo? Confused

_________________
užitni rajski vrt

labia

Na enem od ameriških forumov sem prebral, da je eno od učinkovitih sredstev tudi škropljenje z aspirinom.
Priporočen odmerek je 1 tableta na 1 l vode. Aspirin vsebuje salicilno kislino, ki je pomembna snov, ki se nahaja v sami rastlini. Okužena rastlina namreč sama kot obrambo prične proizvajati in kopičiti salicilno kislino. Zato je nastala ideja, da ji umetno dodamo salicilno kislino in sprožimo obrambne mehanizme.
Zato deluje škropljenje z aspirinom tudi kurativno in ne samo preventivno.
Članek, kjer je v slovenščini napisano nekaj o tem je tukaj:
http://www.dvrs.bf.uni-lj.si/spvr/1997/41macek_97.pdf
Naj bi delovalo fungicidno: plesen, pegavost, rja in škrlup.

Kako se pa vse skupaj obnese v primerjavi z drugimi sredstvi pa najdemo v tej diplomski nalogi, kjer je kup koristnih in uporabnih informacij.
http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/vs_zgubin_anja.pdf

lp labia

Sabur

labia

uff, Sabur to je pa najtežje vprašanje. Ne vem. Trenutno imam vse sadike zdrave. Vem, da je potrebno preventivno škropiti preden se bolezen pojavi, ampak kar nekaj odlašam. Si mislim, saj morda bo uspelo brez večjih posegov, kar bi bilo res najboljše.
Mora pa vsak iz svojih izkušenj na svojem vrtu vedeti ali bo škropil ali ne. Najbrž je smiselno, da škropi tisti, ki ima vsako leto bolezni in jim ne bo ušel tudi letos. Odločitev s čim in kako pa je spet odvisna od tega, kakšne bolezni je dosedaj imel in s čim je pripravljen škropiti.

Morda je smiselno prebrati tole diplomsko nalogo v celoti:
http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/vs_zgubin_anja.pdf
So notri tudi tabele različnih škropiv. Nekako najmanj škodljiv je pripravek na osnovi bakra, kot preventiva. V primeru hujših izkušenj z boleznimi pa morda kaj na osnovi mankozeba, recimo ridomil gold mz pepite. Oglej si stran 17 te naloge.

Za bolj bio pristop pa je sodin fungicid, kar ustrezen. Kar namreč tudi sam lahko poješ in nimaš posledic vsekakor ni škodljivo. Podobno je z aspirinom. Vem pa ne ali res deluje ali ne ker nisem preizkusil. Ostane nam torej verjeti ali preizkusiti.
Sama soda bikarbona učinkuje tudi kot insekticid, če jo potresemo na mravljišče, bo po nekaj dneh mravljišče uničeno. Mravlje namreč zanesejo sodo v globino , jo tam konzumirajo, kar jim povzroči uničenje prebavil. Na listih rastlin pa deluje kot neugodno okolje za razvoj plesni in tudi kot neugodno okolje za uši.
Medtem, ko aspirin, ki se vsrka v rastlino sproži obrambne mehanizme v rastlini, da se sama brani, kot nekakšen sprožilec.

Sam sem teden dni po presajanju na stalno mesto preventivno poškropil z Ridomilom, ker je letos vreme res polno dežja in vlage, kar ugodno vpliva na nastanek bolezni. Prejšnje leto sem pa škropil z bakrom, ker je bila možnost nastanka bolezni manjša .
To naredim vsako leto samo enkrat, zgolj po saditvi in ukorinjenju. Nato občasno nadaljujem s sodo. Zaenkrat se to dokaj dobro obnese. Občasno pa ob spremembah temperature ali deževnih dnevih špricam tudi s Protifert LMW ( aminokisline - stimulator- antistres)

Mislim, da si vsi želimo pridelati zdrave rastline z nič ali čim manj škropljenja. Ravno zato je preventiva važna. Preprečiti nastanek bolezni. Pri tem na žalost pozabljamo, da je preventiva ustvariti ugodne rastne pogoje ( klima, pravilno dognojevanje, ustrezno zalivanje, zdrava zemlja...)
Če bo rastlina zdrava, bo bistveno pozneje podlegla boleznim in se bo učinkovito sama branila. Kilava rastlina pa bo že ob najmanjšem napadu prav uboga. Zato je prva preventiva: zdrava in krepka rastlina.
Pri obolelih pa verjetno vsi zdravimo (ustavljamo bolezen) najprej s čim manj agresivnimi sredstvi in šele, če to ne zaleže posežemo po čem močnejšem. In tu je tisti ključ, kako s čim manj posegi priti do zdravega pridelka. Za vsakega je različen, glede na rastne pogoje. Treba je pač najti tisto ozko mejo med premalo in preveč.
lp labia

Sabur

Definitivno je za razmisliti.Tisto knjigo od anje Zgubin pa že berem. Smile

Škropil sem s RIDOMIL GOLD MZ PEPITE (17.maja), sedaj pa vidim da od 5 prihaja daljše deževno obdboje.

Vprašanje je: ali bi po vaše bilo potrebno kaj preventivno zaradi dežja (pred ali po) škropiti in s čim?

labia

Če so rastline zdrave jih sedaj ni treba škropiti. Je pa dobro ves čas opazovati in ob prvem znaku ( začetku bolezni, ko se opazi na prvi rastlini) takoj izvesti škropljenje. Bolezen namreč napreduje lahko zelo hitro ( nekaj ur). Drugče pa po dežju preventivno. Takrat se namreč poveča zračna vlaga, zemlja je vlažna, temperatura se dvigne, kar so idealni pogoji za razvoj bolezni. Letos je res katastrofa s tem vremenom, dežjem in temperaturnimi skoki. Če se bo tako nadaljevalo, me je kar malo strah ali bomo uspeli brez težav zvoziti do konca sezone.
(letos je na našem koncu tudi prava invazija uši vseh vrst.)

lp labia

Med_Ica · Objavljeno: 01 Jun 2010 10:33 Naslov sporočila:

Soda (tudi soda bikarbona ali jedilna soda) se zelo dobro obnese za zaščito paradižnikov. Lahko jo uporabljamo preventivno 1-krat tedensko ali celo bolj pogosto v primeru dežja. Kot vsako drugo škropivo se mora na rastlini posušiti, se nanjo prilepiti, da jo lahko ščiti, zato ne škropimo mokrih rastlina ali neposredno pred dežjem. v primerjavi z mlekom/čajem je boljša zaradi estetskih in "mirisnih" Laughing

razlogov, deluje pa zelo dobro tudi kot kurativa.

Natančna koncentracija sode je 0,5%, kar pomeni 25 g sode na 5 l vode. Če je koncentracija večja od 2% pa lahko rastlino uniči. Kupite jo v Eurospinu, kjer imajo 500 g pakiranje, ki stane nekaj več kot evro, medtem ko je 40 g doza v merkatorju ali šparu okoli 0.8 evra. Cool

Toliko samo kot dodatek k zgornjim ugotovitvam.

katrinca

anemona · Objavljeno: 23 Nov 2010 14:56 Naslov sporočila:

Pozdravljeni od vaše nove forumovke anemone. Jaz sadim paradižnik v normalni odmaknjenosti s tem, da v vsako sadikico zabodem nekaj cm od tal bakreno žičko in potem ga vsake 7 do 10 dni špricam z razredčenim kozjim mlekom ali sirotko, ker krave ne premorem! l.p. anemona
_________________
anemona

Ivčk · Objavljeno: 24 Nov 2010 09:04 Naslov sporočila:

Pa deluje? Se na tak način izogneš bolezni?
Dobrodošla na forumu, upam, da se boš imela fajn Very Happy

tiguan · Pridružen/-a: 01.06. 2010, 22:34 Prispevkov: 1059

labia · Objavljeno: 15 Apr 2011 05:14 Naslov sporočila:

OK, razlika med Agrosteminom in Antracolom je OGROMNA in predvsem je popolnoma drug namen.
Pa poglejmo kaj piše proizvajalec:

AGROSTEMIN je naravni bioregulator rasti sadnega drevja, vinske trte, poljedelskih kultur, vrtnin in okrasnih rastlin.

Pridobljen je iz semen plevela navadni kokalj (Agrostemma githago) in drugih plevelov ter kulturnih rastlin. Je popolnoma nenevaren za ljudi, živali (vključno s čebelami) in naravno okolje.

Uporaba Agrostemina vpliva na
večjo energijo kaljenja,
bolj razraščene in močnejše korenine,
bujnejši nadzemni del z več klorofila,
kvalitetnejšo prehrano rastline,
izboljšano odpornost na bolezni in škodljivce,
izboljšano odpornost na ekstremne vremenske razmere (suša, toča, pozeba).

ANTRACOL
Aktivna snov: propineb (70 %)
Način delovanja: kontaktno
Formulacija: WP (močljiv prašek)
Pakiranja: škatla (20g, 100g), vreča (1 kg, 25 kg)
Značilnosti:
Propineb je organski foliarni fungicid s takojšnjim in dolgotrajnim delovanjem, ki se enakomerno razporedi po rastlinskem tkivu. Razvoj plesni preprečuje s vplivom na njihove encimske sisteme.

Uporaba:
Antracol uporabljamo:
a) na trti za pridelavo vinskega in namiznega grozdja za zatiranje:
- peronospore vinske trte (Plasmopara viticola) v 0,2 % koncentraciji (20 g na 10 L vode)
- črne pegavosti vinske trte (Phomopsis viticola) v 0,25 % koncentraciji (25 g na 10 L vode), oziroma v odmerku 1 kg/ha pri običajni porabi vode;
b) na jablanah in hruškah za zatiranje škrlupa (Venturia spp.) v 0,2 % koncentraciji (20 g na 10 L vode);
c) v nasadih hmelja za zatiranje hmeljne peronospore (Pseudoperonospora humuli) samo do začetka cvetenja v 0,2 % koncentraciji (20 g na 10 L vode);
d) na tobaku za zatiranje tobakove plesni (Peronospora tabacina) v 0,2 % koncentraciji (20 g na 10 L vode);
e) na paradižniku za zatiranje krompirjeve plesni (Phytphtora infestans) v 0,2 - 0,25 % koncentraciji (20-25 g na 10 L vode);
f) na krompirju za zatiranje krompirjeve plesni (Phytophthora infestans) in črne listne pegavosti krompirja (Alternaria solani) v odmerku 1,5 - 1,8 kg/ha (15 - 18 g na 100 m2);
g) na tulipanih za zatiranje sive plesni (Botryotinia fuckeliana) v 0,3 - 0,4 % koncentraciji (30 - 40 g na 10 L vode).

Karenca: 14 dni za paradižnik (na prostem in v rastlinjaku) in krompir, 21 dni za tobak, jabolka, hruške in namizno grozdje, 42 dni za vinsko grozdje, za hmelj je karenca zagotovljena s časom uporabe.

Torej na kratko: Agrostemin je naravni biostimulator in je neškodljiv-ni strup, Antracol pa je fungicid (zatiranje plesni) - je škodljiv in je strup, zato tudi karenca.
Ne smemo mešati jabolke in radiatorje ( bi rekel hruške, pa je razlika premajhna)

PS: -jušna žlica je velika žlica ( tista s katero ješ juho)
-tamala je pa kavna žlička ( tista s katero pomešaš sladkor v šalčki kave)

lp labia

labia

muha · Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107

Citat iz teme o cimetovem škropivu:

Poezija · Pridružen/-a: 19.05. 2010, 21:12 Prispevkov: 354

Šele sedaj videla tole. Nimam izkušenj na zelenjavnem vrtu. Preizkušala sem sama, potem ko sem brala Johna Pereza in sem sama ugotavljala, kaj je tista domača strvar, ki jo ima vsakdo pri hiši. Poizkusila sem zaliti orhideje, da vidim kako reagirajo. Ampak kakšno razmerje nisem točno vedela, zato sem dodajala sodo po občutku. Orhideje so začele res dobro poganjati. V lončke sem posadila tudi tri semena, mislim da fižol in dodajala vsakega zalila z različno koncentracijo sode. V glavnem so vsi rastli preveč, zato so imeli pretanka stebla. Iz tega vsekakor sledi kar že vsi vemo, da je treba dobiti dobitno kombinacijo (ali jo prepisati) Wink

. No, to moje zalivanje z vodo in sodo je bilo mišljeno bolj kot pomoč pri rasti in ne kot škropivo.

muha · Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107

Zanimivo! Se pravi, da je v sodi nekaj, kar pospešuje rast, kar pomeni, da škropivo deluje tudi kot foliarno gnojilo Surprised

.

Kadar mi kakšna sobna ne bo in ne bo hotele rasti, jo bom poskusno zalila. Če orhidej ni posmodilo, se pravi, da je dokaj varno.

Poezija, kakšno koncentracijo si imela?

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli