 |
Vse o vseh rastlinah
Za nas z zelenimi prsti ...
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
trajnice
Pridružen/-a: 02.01. 2008, 17:24
Prispevkov: 493
Kraj: Vitovlje
|
 Objavljeno: 02 Feb 2009 13:57 Naslov sporočila: Zelene stene |
 |
|
Ta tema lahko sodi med Plezalke ali pa tudi k Okrasnemu vrtu. Če se moderatorjem zdi, da ni na pravem mestu, jo lahko prestavite.
Zanima me, kakšno je Vaše mnenje o tajko imenovanih 'vertikalnih ozelenitvah' - torej o rastlinah, speljanih v višino, vzpenjalkah, ovijalkah in podobnih?
Kaj imam v mislih?:
1. Z njimi namreč lahko navidezno neznansko povečamo vrt, če je majhen. Če ni drugje prostora za široko in visoko zelenje, ga speljemo pa v višino (latniki, stebri, stene, odmrla drevesna debla z vejami ...). Tako rabi v širino zanemarljivo malo prostora.
2. Če je stavba prevelika, previsoka ali preveč pusta, jo ozelenimo s plezalkami in jo tako vizuelno 'utopimo ' v zelenju, čeprav okoli nje ni prostora za velike rastline.
3. Če ob robu vrta ali bivalne terase ni prostora za živo mejo, ali če se nam zdi prekomplicirana, lahko po tudi ne preveč gosti žični ograji speljemo plezalko in zeleni zid je tu.
Pišite o svojih izkušnjah, mnenjih, idejah ....
Jožica
_________________
www.trajnice.com |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
mfranc
Pridružen/-a: 02.05. 2008, 20:00
Prispevkov: 4489
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 02 Feb 2009 19:14 Naslov sporočila: |
|
|
Daaaaaleč  nazaj smo imeli na fasadi (na dveh; jugozahodni in severozahodni) viniko, se mi zdi čisto navadno.
Občasno se spomnim na njo, z lepimi (in mešanimi) spomini sicer, ker res poživi fasado.
Je pa zanimivo, da je tega pri nas zelo malo, sploh, če pogledam na kake angleške podeželske hišice 
Zakaj je odšla od hiše; kot po navadi, seštevek plusov in minusov:
- ko se aklimatizira, ima močno, agresivno rast, z stotinami poganjkov, ki lezejo na vse strani in jih je treba celo leto kontrolirati s škarjami
- oprijemalke so tako močne, da se še sedaj vidijo po fasadi
- nekateri(e) člani družine so trdili, da po njej (pri)lezejo razne smrtno nevarne žuželke
Plusi: res polepša stene, pomirja, na južni strani sigurno poleti hladi...
Verjetno se dobijo tudi take z bolj šibko rastjo.
Ko sem omenil seštevek , marsikomu bi se seštelo drugače, zato
jo pravzaprav priporočam
katrinca:
"No, mfranc, še dobro da nam nisi volje vzel Plusi in minusi torej. Sama imam posajeno divjo trto na vrtu, vzpenja se po ograji do terase, kjer predstavlja ograjo za psa, nekaj je pleza pod spodnjim balkonom, nekaj se je vzpenja na zgornji balkon. Krasna. Minusi: kake poškodbe še ni naredila, sem pa prebrala, da je lahko nevarna na starejših razpokanih fasadah. Jeseni jo temeljito obrežem, pa spomladi po potrebi še enkrat. Potem pa vso sezono takole mimogrede porežem štrleče poganjke. Smrtonosnih živali ne vidim, bolj dom za mnoge žuželke. Baje je takšna zelena stena tudi izolacija."
_________________
mfranc |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
trajnice
Pridružen/-a: 02.01. 2008, 17:24
Prispevkov: 493
Kraj: Vitovlje
|
| Objavljeno: 02 Feb 2009 20:11 Naslov sporočila: |
|
|
Mfranc, s svojim postom ste zadeli v center dileme:
plusi in minusi!
O tem bi bilo dobro slišati čimveč mnenj.
Jožica
_________________
www.trajnice.com |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
PR-ST
Mojster fotografije
Pridružen/-a: 06.12. 2007, 18:24
Prispevkov: 334
Kraj: Kamnik, vas tam blizu
|
| Objavljeno: 03 Feb 2009 04:57 Naslov sporočila: Velika prednost ... |
|
|
... edina stvar, ki mi bajto še vkup drži !
_________________
hortulanus
http://vrt-pr-st.blogspot.com/ |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
trajnice
Pridružen/-a: 02.01. 2008, 17:24
Prispevkov: 493
Kraj: Vitovlje
|
| Objavljeno: 03 Feb 2009 07:33 Naslov sporočila: zelene stene |
|
|
PR-ST, krasna ponazoritev iz naših logov. Stavbe se samo še slutijo!
Saj v tujini je tega zelo veliko, tako na zelo starih hišah, kot tudi na novejših. Pri nas pa velikokrat slišimo samo pomisleke, češ, da oprijemajoče se rastline uničujejo fasado. Res je, da na fasadi ostajajo sledovi oprijemalnih korenin, seveda šele takrat, ko plezalko odstranimo. Iz tega sledi, da je ni dobro odstranjevati, pač pa tam pustiti toliko časa, kolikor bo fasada obstajala.
Veliko je po svetu zelo starih stavb, ki so jih plezalke popolnoma ali v velikem procentu prekrile. Pa da ne bo pomote: v stavbah normalno živijo in delajo ljudje! Nekatere služijo tudi drugim namenom.
Pri nas so bolj redki tisti, pri katerih prevladajo dobre strani takšnih ozelenitev.
Je med Vami še kakšen?
Jožica
_________________
www.trajnice.com |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
magnolija
Pridružen/-a: 05.12. 2007, 22:13
Prispevkov: 859
Kraj: Posavje
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Gretka*
Pridružen/-a: 03.03. 2008, 13:13
Prispevkov: 481
Kraj: Posočje
|
| Objavljeno: 03 Feb 2009 10:36 Naslov sporočila: |
|
|
Trudim se ozeleniti ogromno škarpo za našo hišo. Posadila sem nekaj bršljana, ki po dveh letih ni še skoraj nič zrasel  . Na drugi del sem posadila (ooooo je mož posadil ) oranžno vrtnico plezalko, ki veselo cveti rdeče  . Na tretjem delu pa imam kovačnik. Vse to mi raste navzgor. Zdaj pa bi rada na en del posadila še golocvetni jasmin, ki bi rastel navzdol. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
trajnice
Pridružen/-a: 02.01. 2008, 17:24
Prispevkov: 493
Kraj: Vitovlje
|
| Objavljeno: 03 Feb 2009 11:53 Naslov sporočila: |
|
|
Gretka, kar se bršljana tiče, je treba biti prva leta po sajenju kar potrpežljiv. Ko pa se enkrat ukorenini, potem pa lahko preraste marsikateri betonski zid.
Res pa je, da je bršljanov zelo veliko različnih vrst in sort in vsi niso enako močne rasti. Nekateri se vzpnejo tudi 10 in več metrov, drugi pa morda le kak meter ali dva.
Sem pa bila priča pred časom nezadovoljstvu ob sajenju bršljana pod betonski zid. Lastnik je seveda želel, da bi se čimprej oprijel, nakar je ugotovil, da je beton bil ob gradnji poliran, ali kako se že temu reče, torej čisto gladek, kot marmor. In tam bršljan ni mogel najti špranjic, da bi se vanje utrdil z zračnimi koreninami. Med posameznimi betonskimi ploščami si je bršljan počasi le našel možnost oprijemanja. Lastnik pa mu je pri tem pomagal tako, da je po zidu napel žice.
Jožica
_________________
www.trajnice.com |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
magnolija
Pridružen/-a: 05.12. 2007, 22:13
Prispevkov: 859
Kraj: Posavje
|
| Objavljeno: 03 Feb 2009 11:59 Naslov sporočila: |
|
|
Najhitreje se razrašča navaden hostni bršlan, nabran ob drevesih po katerih se vzpenja.
Ukorenini se že najmanjša vejica.
_________________
Lp Magnolija
http://www.procreo.jp/labo/flower_garden.swf |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
trajnice
Pridružen/-a: 02.01. 2008, 17:24
Prispevkov: 493
Kraj: Vitovlje
|
| Objavljeno: 03 Feb 2009 12:07 Naslov sporočila: |
|
|
No, Magnolija, navadni bršljan (Hedera helix), ki raste tudi v gozdu res sodi med hitro rastoče in tudi v višino gre daleč.
Še bolj močno rastoči pa so nekateri kultivarji, ki razvijejo tudi zelo dolge vreže in veliko listje, celo širine do 15 cm.
Jožica
_________________
www.trajnice.com |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
magnolija
Pridružen/-a: 05.12. 2007, 22:13
Prispevkov: 859
Kraj: Posavje
|
| Objavljeno: 03 Feb 2009 12:55 Naslov sporočila: |
|
|
Ja, seveda.
Jaz sem predlagala, tako zastonj dostopno pa tudi učinkovito varianto.
Vsako plezalko pa je itak potrebno malo usmerjati in oblikovati.
Posadila sem ga okoli meter visokega in 80 cm debelega štora, ko smo podrli hruško, v slabih dveh letih je popolnoma obrasel štor in je sedaj res ena taka lepa naravna dekoracija, štor pa lepo trohni v objemu bršljana in ga še izkopavati ne bo potrebno, naravno bo strohnel.
Ne najdem pa niti ene slikce.
Si bom res morala vzeti čas in jih urediti.
_________________
Lp Magnolija
http://www.procreo.jp/labo/flower_garden.swf |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Gretka*
Pridružen/-a: 03.03. 2008, 13:13
Prispevkov: 481
Kraj: Posočje
|
| Objavljeno: 03 Feb 2009 13:10 Naslov sporočila: |
|
|
Vem, da bršljan potrebuje čas, da začne rasti. Ko sem ga kupovala (pri vas  ), sem povedala zakaj ga rabim in prepričana sem, da mi je vaša Mojca dala primernega. Prav tako sem mu napela žico za pomoč. Sem očitno preveč nestrpna  in tisti beton mi gre pošteno na žicvce  . Vsekakor bom mojemu bršljančku dala možnost in bom počakala, da "zdivja" po naši škarpi. Hvala za odgovor. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47
Prispevkov: 10107
|
| Objavljeno: 03 Feb 2009 15:45 Naslov sporočila: |
|
|
Gretka*, saj bo. Tudi počasi se daleč pride . Pri meni je z gozdnim trajalo skoraj 10 let, da je prekril celo škarpo, z gojenim - tistim z velikimi listi - pa kakšna 3 leta.
Eden od sosedov ima gojenega z drobnimi pisanimi listi in je tudi šele sedaj po 6 letih prikukal čez rob 3 metre visoke škarpe. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Rak
Pridružen/-a: 11.09. 2008, 08:35
Prispevkov: 537
Kraj: Izmenično: Kranj/okolica Brežic
|
| Objavljeno: 03 Feb 2009 17:06 Naslov sporočila: |
|
|
Pred leti, ko sem kupil in obnavljal vikend v Posavju, sem postavil cca 20 m dolgo, cca 1.8 m visoko škarpo iz betonskih zidakov. Pridobil sem kar lepo teraso (travnato) pred hišico v bregu. Motila pa me je nenaravnost tega zidu. Nisem ga pustil ometati s "kajlšpricem", sklenil sem, da posadim bršljan in viniko, izmenično v vrsti. V vseh teh letih sta že oba prirasla do vrha, na način kot je prednodno v enem tekstu že bilo opisano. Ampak, kot je zapisal mfranc, vinika je postala gospodar površine in prostora. To pa mi ovira normalen prehod in košnjo trave na potki na bregu pod zidom. Letos bo zato rez temeljitejši, nižji, istočasno pa planiram, da obstoječo viniko (partenocissus) začenjam zamenjavati z vitchii-jevo(?), ki se lepše prijemlje zidu in ni tako vihrava (s potaknjenci). Pa še barve so jeseni menda lepše.  Ne vem pa dobro, kdaj je za potikanje najboljši čas in kakšni naj bodo vršički. Ima kdo s tem izkušnje? Se priporočam.
_________________
Ko si prepričan koliko da veš, hitro spoznaš kako malo je to.
https://get.google.com/albumarchive/105542164406791269945?source=pwa |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47
Prispevkov: 10107
|
| Objavljeno: 03 Feb 2009 18:05 Naslov sporočila: |
|
|
| Rak in ostali: ste že kdaj potikali viniko ? Sprašujem zato, ker en moj znanec pravi, da tista iz potaknjencev ne dela, ali slabo dela oprijemalne vitice, menda jo je treba pogrobat , oz. izkopat tiste, ki se same "pogrobajo", ko lezejo po tleh ??? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Rak
Pridružen/-a: 11.09. 2008, 08:35
Prispevkov: 537
Kraj: Izmenično: Kranj/okolica Brežic
|
| Objavljeno: 03 Feb 2009 21:18 Naslov sporočila: |
|
|
Moje skromno poznavanje iz literature in dosedanje prakse o potaknjencih pravi, da če so odtrgani na peto (od stebla), zadržijo genetske lastnosti. Sem pa na ta način potaknil kar nekaj vršičkov različnih rastlin: beli španski bezeg, ribez, japonsko kutino, lovorikovec, peščeni smilj, viniko, sivko, bršljan, žajbelj, forzitcijo(?), vinsko rutico, hermeliko, cotonaster, ognjeni trn, toliko se zdaj spomnim. Seveda pa vsak potaknjenec tudi ni pognal, verjetno ni bil pravi čas, vreme ali pa drugi pogoji. Velja poskusiti, je rekel maček. Pa jih je ratalo devet. 
_________________
Ko si prepričan koliko da veš, hitro spoznaš kako malo je to.
https://get.google.com/albumarchive/105542164406791269945?source=pwa |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47
Prispevkov: 10107
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
linda
Pridružen/-a: 26.02. 2008, 21:14
Prispevkov: 1498
Kraj: nekje na štajerskem
|
| Objavljeno: 05 Feb 2009 08:41 Naslov sporočila: |
|
|
Bi bilo za poskusit katera drevesa bi lahko bila?
Torej potrebujem 120 sadik za stebre in veselo na delo. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
trajnice
Pridružen/-a: 02.01. 2008, 17:24
Prispevkov: 493
Kraj: Vitovlje
|
| Objavljeno: 05 Feb 2009 08:50 Naslov sporočila: |
|
|
| linda je napisal/a: | Bi bilo za poskusit katera drevesa bi lahko bila?
|
Ste mislili, katere plezalke, ali ne?
Jožica?
_________________
www.trajnice.com |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
trajnice
Pridružen/-a: 02.01. 2008, 17:24
Prispevkov: 493
Kraj: Vitovlje
|
| Objavljeno: 05 Feb 2009 09:03 Naslov sporočila: |
|
|
Muhin link res pokaže mojstrovino, v katero je vloženo kar nekaj truda.
Magnolijini posnetki kažejo preprosto, nezahtevno, a učinkovito rešitev.
mfranc pa analizira pluse in minuse.
Mnoge od pripisanih minusov (ne samo mfranca!) zelenim stenam velikokrat po krivici pripisujemo ali z njimi vsaj pretiravamo.
Včasih slišimo, da se v njih zaredijo kače. To sploh ni možno. Pač pa je res, da kače priplezajo tudi po goli steni, če so v bližini in je stavba nenaseljena in zapuščena.
Kar se insektov tiče, vedno lahko pridejo tudi po golih stenah ali zraku skozi odprta okna, pa če so stene zelene ali ne. Celo v višja nadstropja stanovanjskih blokov (kakopak z golimi stenami) pride marsikater insekt.
Kar se stalne potrebe po obrezovanju tiče: nekaj bo že treba postoriti, odvisno od dane situacije. Lahko pa tudi pustimo precej svobodno rast. Mnogi angleški podeželski dvorci so obraščeni s prostorastočimi plezalkami, ki jih morda le občasno prirežejo toliko, da ne prerastejo oken in vrat.
Sicer pa bi mnogi radi imeli idealno angleško trato (in se zanjo neznansko trudijo!), ki zahteva neprimerno več dela, kot katerakoli zelena stena (ali tudi streha)! Torej je odvisno, čemu bomo namenili našo prioriteto pri vzdrževanju vrtnih elementov. Če nekaj hočemo, želimo, potem vse delo ni težko.
Jožica
_________________
www.trajnice.com |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
