Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Darso · Pridružen/-a: 31.03. 2010, 11:05 Prispevkov: 663

Ja Muha vse je odvisno od tipa zemlje. Pri sebi pa vidim, da tam kjer posadim korenovke (pesa, peteršilj, korenček, ...) malo globlje prelopatim in bolj dognojim. Moja mama ima iz istega semena na svojem vrtu enkrat večjo peso od mene. lp Darja

zuf

Takole piše o pesi inž. Primož Simonič v knjigi "Okopavine" iz leta 1946.

Naravni pogoji.

Krmska pesa rabi veliko vlage in debelo globoko zemljo, ker požene globoke korenine. Za pridelovanje pese so prikladni kraji z dosti vlažnim in ne premrzlim podnenbjem. Povsod, kjer lahko z uspehom sejemo ozimno žito, uspeva dobro tudi pesa. Kjer manjka vlage in toplote, pa pesa e raste dobro. Najbolj ji prija globoka, srednje težka humozna zemlja. Tudi glinasto lapornata zemlja je za peso prav dobra, ravno tako težka glinasta zemlja, če ni premokra oz. če je osušena in če jo redno apnimo. Na lahki peščenini da zadovoljive pridelke le, če je zemlja dosti globoka in če ne manjka padavin. Mokre, težke zemlje, kisle barske in slabe peščene zemlje, zlasti v strmih legah, niso za peso.

Kolobar.

Pri nas sadijo peso pogosto v zeljnikih, torej izven kolobarja. Ker za zelje naši kmetovalci zemljo prav dobro pripravijo in močno pognojijo, ima pesa tu prav ugodne pogoje za rast. Če pa hočemo gojiti več pese, jo moramo vsejati tudi na njivo. Najboljši predsadež zanjo je pač detelja, bodisi črna detelja ali tudi rdeča (inkarnatka), ker je zemlja v dobrem stanju in zagnojena z dušikom. Lahko jo sejemo tudi po ozimini, oziroma po strniščnem sadežu, ki sledi ozimini. V naših krajih sade peso večkrat tudi kot strniščni sadež, zlasti v ječmenišče. Dobre pridelke da pesa le tedaj, če zapusti predsadež rahlo in godno zemljo, iz katere niso izčrpane hranilne snovi. Po pesi sejemo najrajši jarino, ker je za setev ozimine tedaj že prepozno. Razen tega je po pesi zlasti v bolj suhih letih zemlja tako izsušena, da ozimine po njej ne uspevajo dobro.

Gnojenje.

Rastna doba pese je dolga in v vsej tej dobi od prvega začetka prav do časa, ko jo spravimo z njive, sprejema pesa hranilne snovi iz zemlje. Zato pesa zelo dobro izkoristi hlevski gnoj ali tudi podor (zeleno gnojenje). Brez hlevskega gnoja sploh ni mogoče doseči prav visokih pridelkov pese. Sicer je bolje, če podorjemo gnoj jeseni, vendar prenese krmska pesa izmed vseh jarih sadežev še najbolje spomladi zaoran hlevski gnoj. Tedaj pa bodi gnoj dosti vležan. Pridelovanje pese se mnogo bolj izplača, če z obilnim gnojenjem in s skrbno nego kolikor mogoče povečamo pridelke. Ravno tako važen in potreben kakor dušik je za krmsko peso kalij. Manjkati ne sme tudi fosforja, če hočemo imeti dober pridelek. Važno je tudi apno, posebno na težki ali kisli zemlji, ker pesa ne prenaša kislosti in ker mora biti zemlja zanjo zaradi gospodarstva vlage rahla.

Setev.

Ker dela pesa globoke korenine in ker rabi veliko vlage, je treba zanjo zemljo skrbno pripraviti. Jeseni moramo globoko orati ali pa spodnjo plast zrahljati s podrivačem, to zlasti, če istočasno podoravamo hlevski gnoj. Zemlja bodi vsaj 20 do 22 cm globoko obdelana. Ako je bila zemlja jeseni orana in podoran tudi hlevski gnoj, zadostuje spomladi, če obdelamo zemljo z vlečo in nato še s kultivatorjem in z brano.
Peso sejemo na stalno mesto na njivo ali pa jo vsejemo najprej na posebno zavetno gredo in jo šele pozneje presadimo na njivo. Ta način gojitve pese ima samo to prednost, da imamo spomladi več časa za obdelovanje njive, na katero mislimo kasneje presaditi peso. To je važno za težko glinasto zemljo, posebno v osojni ali v višji legi, ki se spomladi dolgo ne usuši. Presajanje pese pa ima nasprotno veliko slabih strani. Ko izrujemo mlado rastlino, prekine ta svojo rast in poteče daljši čas, preden se dodobra ukorenini in preden more svojo rast krepko nadaljevati. Zato presajanje rastline močno zaostanejo in ako rastejo v sicer enakih razmerah z onimi, ki so bile vsejane na stalno mesto, so posejane jeseni mnogo debelejše in dajo znatno večji pridelek. To se posebej občuti tedaj, ako takoj po presajanju ni izdatnega deževja. Presajanje pa je tudi zelo zamudno in drago delo. Zato bi naj naši kmetovalci raje sejali peso v zrnju kar na stalno mesto, posebno tisti, ki jo goje večje količine. Presajanje je kolikor toliko uspešno in gospodarsko opravičeno samo na manjši površini, če imamo v bližini dosti vode ali če imamo kakor koli priliko za zalivanje in pa če je zemlja dosti globoka in bogata hranilnih snovi. Take dosti ugodne razmere za presajeno peso imamo tudi, če jo sadimo v zeljnik. Nikakor pa se ne sme presajati pesa na njivo, ki je uvrščena v kolobar, zlasti ne, če je zemlja lahka in plitva.
Ako sejemo peso na stalno mesto, lahko napravimo to s strojem ali pa tudi z roko, a v vsakem primeru v vrste. S strojem se pesa najlažje seje v nepretrgane vrste, ki se pozneje primerno razredčijo, z roko pa jo sadimo pod malo motiko v plitve jamice. Razdalja vrst bodi toliko velika, da lahko okopujemo peso z vprežnim okopalnikom, t.j. približno 50 cm, v vrstah pa posadimo peso v razdaljo 22 do 30 cm. V težki, dosti vlažni in rodovitni zemlji sejmo bolj redko, v suhi peščeni zemlji pa bolj gosto. Ako sadimo bolj redko, dobimo debelejšo peso, ki pa je bolj vodena, pri gostejši setvi pa so korenine sicer nekoliko debelejše, vsebujejo pa več hranilnih snovi. Vsekakor je bolje, da pesa ne stoji preredko, ker je bolje, da imamo enako velik pridelek, sicer nekoliko drobnejši, a vsebinsko boljših korenin.
Seme naj pride v zemljo 2 do 4 cm globoko, v lahki peščeni zemlji ne globje ko 2 cm, v težki zemlji pa ne nad 4 cm. Ker pesa zelo počasi kali, je zelo dobro, če posejemo v vrste istočasno s peso nekaj rži in ovsa, da se bolje vidijo vrste in da lahko prej okopavamo. Peso sejemo dosti zgodaj, ker se v začetku počasi razvija. Najprimernejši čas je druga polovica aprila.

Oskrbovanje.

V 14 dneh ali najkasneje v treh tednih pesa ozeleni. Tedaj jo je treba čimprej okopati, in sicer plitvo. Na prazna mesta, kjer pesa ni skalila, posadimo takoj mlade sadike in jih večkrat zalivamo. Ko se pokaže plevel in se strdi zemlja, okopujemo drugič in čez nekaj časa, če je treba, še tretjič. Ker požene pesa iz enega "semena" vedno po več rastlinic, jo moramo še mlado preredčiti, tako da ostane na posameznem mestu le po ena močna rastlina. S tem delom moramo začeti že zelo zgodaj in ga sproti nadaljevati. Pri tem dobimo prav dobro krmo za prašiče, obenem pa opravimo zelo potrebno delo. Ako pese ne redčimo in ako s tem delom odlašamo, si znatno škodujemo, ker se pesa ne more razvijati in je pridelek jeseni mnogo manjši. Redčimo kmalu po prvem okapanju. Lahko jo naenkrat vso preredčimo ali pa tudi polagoma. Pri prvem načinu delo najhitreje opravimo, če gremo z okopalnikom, ko ga postavimo na primerno razdaljo, povprek čez vrste, nato pa z roko izrujemo še ostale odvečne rastline, in sicer tako, da jih potegnemo postrani ven. Pustimo le eno, in to najmočnejšo rastlino. Ako redčimo polagoma, delamo tako, da preredčimo najprej vso njivo le nekoliko, ne popolnoma, potem pa zopet znova in že bolj temeljito, slednjič odstranimo še zadnje odvečne rastline. Tako dobivamo precej časa dobro krmo za prašiče, pesa se pa tudi lahko normalno razvija.
Silno napačna in za pridelek škodljiva je navada nekaterih kmetovalcev, da obtrgujejo pesi zdrave liste za krmo, kajti s tem zmanjšujejo asimilacijsko površino in sami naravnost zmanjšujejo pridelek. Obtrgati smemo samo popolnoma suhe ali zaradi bolezni odmrle liste.
Peso spravljamo proti koncu oktobra, prede stopi mraz, ki bi ji škodoval, četudi je še v zemlji. Pri spravljanju je treba paziti, da se ne obtolče. Perje posušimo ali pa ga okisamo skupaj z drugimi bolj suhimi tvarinami (pleve, koruznica). Hranimo jo slično kakor krompir v kleteh ali v zasipnicah.
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda

Andreja

Tudi pri nas se Bikor najbolje obnese, tudi s prvo setvijo pride rdeča pesa zelo okusna in nič trda. Vedno sejemo to sorto, ker je pač se izkazala za najboljšo.

muha · Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107

zuf, zgornji sestavek govori o krmni pesi - se pravi tisti debeli podolgovati za pujse in govedo.

Marsikaj sicer velja tudi za rdečo peso ( tip zemlje in to o zeljniku. Sedajle sem se spomnila, da moj brat redno menja prostor rdeča pesa-zelje in nič drugega na eni in isti njivi že vrsto let), težko pa si predstavljam, kakšna bi bila rdeča pesa, če bi jo sejali aprila in pobirali konec oktobra. Domnevam namreč, da ima precej krajšo rastno dobo kot krmna.

IndigoGirl · Objavljeno: 10 Nov 2011 12:07 Naslov sporočila: rdeča pesa

Letos sem posejala podolgovato sorto Cylindro, nekje konec aprila. Redčila konec maja in hkrati tudi okopala vrste. Veliki listi hitro prekrijejo medvrstni prostor in tako zatrejo plevel. Avgusta pobirala in vlagala, da se je kar kadilo. Zdaj imamo za nekaj časa zadosti vložene rdeče pese.

Prejšnja leta pa z okroglimi sortami nisem imela uspeha. Toliko da je bilo za pokušnjo.

Teta Pehta

Marijav, jaz iščem prav temo "runkl". Lani sem za soseda posadila gomolje za seme. In, seveda se mi ga je potem precej zasejalo. Presadila bi ga kako vrsto, pa ne vem, če bi ga lahko uporabila za krmo kokoši - drugih živali pač nimam (če odmislim še psa in mačke).
Hvala za odgovor.
_________________
Teta Pehta

metuljc · Pridružen/-a: 28.07. 2011, 20:45 Prispevkov: 1867

Najbrž bi šlo. Pri nas so včasih hranili kokoši z mešanico kisle repe in zdrobljene koruze, pšenice,..... Ni razloga, da ne bi jedle krmne pese, runkla, kot se mu reče pri nas. In glede na to, da ima precej beta karotena, bi bilo pričakovati dobro obarvane rumenjake.

MARIJAV

Kolikor se spomnim, so v avgustovski vročini naše kokoši šle na njivo z "runklni", kjer so ga tudi kljuvale, pa še senco so pod velikimi listi našle. Vem pa, da smo imeli posejano eno sorto, ki je imela gromozanske plodove, tam od 5 kg naprej. Sorte se ta trenutek ne spomnim, če pa mi bo rozika naklonjena in se spomnim, bom zapisala.
_________________
ŽIVETI NA PODEŽELJU JE NAJLEPŠE!

metuljc · Pridružen/-a: 28.07. 2011, 20:45 Prispevkov: 1867

Ej, ne plodov, ampak stebelne gomolje, recimo. Plodovi so too, kar poseješ, tiuste bodičaste stgrukture, ki nastanejo iz cveta. (poklican deformacija, moram popraviti napako Wink

)

MARIJAV

Metuljc, seveda je prav, da nas laike popraviš, bomo pa mogoče v drugo zadeli prav Wink

. No, ampak jaz temu še vedno rečem "runkl" x5x

_________________
ŽIVETI NA PODEŽELJU JE NAJLEPŠE!

sovaATT · Objavljeno: 01 Jun 2012 20:34 Naslov sporočila:

Teta Pehta:
Že leta mama uporablja navadno krmno peso za krmo kokoši. jo pa nariba in vse pojedo. To dela tudi pozno jeseni in pozimi, med naribano peso da žitno mešanico. Pešno listje je včasih rezala na trakce in so kure vse pojedle.

masy · Objavljeno: 04 Dec 2012 18:01 Naslov sporočila: pozravljeni

Pozdravljeni

Mene pa zanima če ima kdo doma peso sorte:
-Chioggia
-Golden
-Burpees's

Če ima kdo mi naj prosim sporoči na ZS vam bom zelo hvaležna.

lp, Maša Smile

_________________
Lep pozdrav Maša ;)

Teta Pehta · Objavljeno: 05 Dec 2012 13:34 Naslov sporočila:

Žal mi je a res ne vem od kod vam vsa ta silna imena. Jaz to navadno krmno peso (runkl po domače) imam - pa ne vem katero ime ji pripada. Sosed mi je dal ene štiri lepe primerke, da sem vzgojila seme zanj. Pri meni se je potem sama zasejala in sem jih letos nekaj presadila. Ja, in lepo so zrasle, tako, da sem jih spet en par prihranila za drugo leto za seme. In to je to.

Pa le pozdrav!
_________________
Teta Pehta

muha · Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107

muha · Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107

Teta Pehta · Objavljeno: 26 Feb 2013 16:36 Naslov sporočila: Pesa - seme

Pozdravljeni vsi, ki vas zanima pridelovanje lastnih semen.
Lepo je to, da tako vsaj razmišljamo.
Je pa tako: Pesa, krmna pesa, redkev, repa, koleraba in tudi korenje - seme se prideluje na enak način.
Jeseni je potrebno odbrati najlepše primerke in jih shraniti v klet. Na njivi (vrtu) naj ostanejo čimdlje, da popolnoma dozorijo. Zelenih listov ne smete odrezati, pač pa jih potrgajte (ali pa jih odrežemo malo stran od gomolja, da ga ne posškodujemo).

V kleti prezimi kot krompir. Spomladi se ti gomolji posadijo nazaj v zemljo, poženejo nove liste in naredijo steblo, ki potem cveti in semeni. To seme (kobule) potem pospravimo v papirnate vreče in ga v zimskem času potem prečistimo in pripravimo za setev naslednjo pomlad. Shranjujemo ga v mrzlem prostoru (mislim, da mora peteršiljevo seme, ki ga pridelujemo na enak način, celo enkrat zmrzniti, da potem kali).

Če sem napisala kaj narobe, naj me pa kdo popravi.
Lep pozdrav!
_________________
Teta Pehta

Teta Pehta · Objavljeno: 26 Feb 2013 16:40 Naslov sporočila: Krmna pesa in kokoši

No in to zimo so bile moje kokoši izredno vesele, ko sem jim runkl naribala (sem naredila "pesne rezance") . Zima je bila - pravzaprav je še dokaj obilna s snegom, tako, da se kokoši že lep čas ne morejo past, čeprav sem jim kar nekaj časa odkidavala sneg. Ampak je zdaj tam samo blato in kokoši ne dobijo nič trave in so zelo vesele sveže naribane krmne pese.
_________________
Teta Pehta

Melona · Objavljeno: 26 Feb 2013 17:15 Naslov sporočila:

Teta Pehta, moj oče je tudi po štajersko rekel ''runkl'', ampak imam v spominu, da repi. Prosim, povej mi, kako rečeš repi. Morda sem pomešala.

metuljc · Pridružen/-a: 28.07. 2011, 20:45 Prispevkov: 1867

Runkl je pri nas ime za krmno peso, Melona, tako, da je tvoj oče tudi to imenoval tako, sem skoraj prepričana.

Melona · Objavljeno: 26 Feb 2013 18:14 Naslov sporočila:

Ok, hvala ti.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli