 |
Vse o vseh rastlinah
Za nas z zelenimi prsti ...
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
arena
Pridružen/-a: 18.12. 2007, 09:13
Prispevkov: 583
|
 Objavljeno: 23 Dec 2007 17:11 Naslov sporočila: Okra - Abelmoschus esculentus |
 |
|
Abelmoschus rod
Abelmoschus esculentus - okra forumske debate o uporabi okre v prehrani
Okra v bosanski kuhinji recept
Še več receptov recept
Okra ala nena - kora recept
(linke in povzetek teme dodala katrinca)
Sabur:
Foto: Sabur
Polje pred koncem sezone
Suhe okre za semena
Foto: Sabur
Arena:
"Hranilna vrednost na 100 g (3,5 oz)
Energijo 129 kJ (31 kcal)
Ogljikovi hidrati 7,03 g
Sladkorji 1,20 g
Vlaknine: 3,2 g
Maščobe 0,10 g
Beljakovine 2,00 g
Voda 90,17 g
Okra se v mnogih angleško govorečih deželah imenuje ženski prsti. Njena uporabnost so zeleni semenski stroki.Izhaja iz Afrike, rastlina pa se goji kot kultivirana rastlina v tropskih, subtropskih in vročih podnebjih.
V neugodnih razmerah jo gojimo kot enoletnico, botanično pa spada med zelnate trajnice. Zraste do 2m. Cvetje je belo ali rumeno, z rdečo ali rožnato sredico, sadeži so kapsule dolge do 18cm in polne belih semen. Je ena najbolj odpornih rastlin na vročino in sušo, hude zmrzali pa poškodujejo stroke.
Raste tudi v revnih glinenih tleh.
Preden semena posejemo jih čez noč namočimo v vodo. Minimalna kalilna temperatura je 18°C, optimalna od 30 - 35°C. Sejemo na prosto, v razmaku 20 - 30cm. Čas klitja je od 6 dni do tri tedne, cveteti pa prične po šestih do osmih tednih po setvi. Mlade rastline zahtevajo veliko vode. Stroki kmalu postanejo vlaknasti in lesnati, zato jih je treba pobirati pravočasno.
Kuhana okra je sluzasta, da bi to zmanjšali jo je bolje skuhati na hitro in jih pripravljamo skupaj z sestavinami ki vsebujejo kisline. Liste lahko uporabljamo kot gostilo za juhe in omake.
Pogosto se uporablja v enolončnicah iz zelenjave in mesa, se cvre, ponekod ji celo dodajajo nekaj sladkorja, iz njih kuhajo juhe, jo pripravljajo z rižem in koruzo, skupaj z sojo pripravljajo mesne omake, listje se uporablja za solate, semena pa so nadomestek za kavo, iz njega pa izdelujejo rumeno-zeleno okrino olje, ki vsebuje veliko nenasičenih maščob."
semprevivum:
"Iščemo rastlino z latinskim imenom Hibiscus esculentus.
Pravijo ji tudi bamija. Izvira iz Afrike. Cveti julija / avgusta, cvetovi so bledo rumeni. Je enoletnica.
Zrela samena nekateri uporabljajo podobno kot kavo - seme posušijo in zmeljejo.
Iz zrelih sadežev pripravljamo juhe. Okus je pa, kot pravijo, nekaj posebnega. Brrrr... Najbrž v slabem pomenu besede.
Iz stebel te rastline so včasih delali papir.
Cvetne popke in liste lahko blanširamo, jih jemo v solati ... Menda imajo okus po špargljih.
Rastlina spada v družino slezenovk. Sinonim je Abelmoschus esculentus.
Semenski stroki so za prst debeli. Te moramo obrati, ko so še mladi in zelene barve.
Sejemo tako, da uporabimo pečeno zemljo, paziti je treba na primerno visoko temperaturo.
Vzkaljeno seme postavimo na svetlo, ne pa na direktno sonce. Mlade rastline zalivamo redno, stare, ko se zemlja izsuši.
Okra najbolj uspeva na sončnem južnem oknu.
Je enoletnica, ki zrase do višine 2 m. Izvira iz Srednje Azije.
Rumen cvet ima temno piko na sredini.
Prve plodove, dolge do 5 cm, včasih dobimo že v 40 dneh po sejsnju ratsline. Plodove nabiramo sproti, dokler so še zeleni in sočni."
harka:
"Našla sem revijo s člankom o Okri. Gre za revijo Rože&Vrt, št 1, januar 2008. Tukaj je prepis dela članka, ki ga je napisala ga. Miša Pušenjak.
"...V toplih krajih jo običajno sejejo kar neposredno na stalni prostor, ko se zemlja dovolj segreje. Okra potrebuje zelo toplo zemljo, nad 15°C, da bo setev uspešna. Pri nas se zemlja dovolj zgodaj ogreje le ob obali. Zato bomo morali vzgojiti sadike.
VZGOJA SADIK
Da bodo sadike dovolj razvite, ko jih bomo presadili na prosto, jih začnemo sejati že februarja. Seme okre je precej trdo, zato mnogi priporočajo, da ga pred setvijo čez noč namočimo v toplo vodo. Okra presajanja ne prenaša najbolje, zato moramo vzgojiti sadike s koreninsko grudo. Tudi pikiramo jih raje ne. Izberemo enako velike lončke kakor za vzgojo sadik paradižnika ali jajčevca. V vsakega posejemo dve semeni. Kasneje lahko odvečno rastlinico odščipnemo, a ni nujno.
Lončke postavimo na toplo in tudi po vzniku vzdržujemo dokaj visoko temperaturo, da se bodo sejanci uspešno razvijali. Zalivamo zelo zmerno, saj jih rada napade koreninska gniloba. Na prosto jih presadimo šele, ko se tla dovolj ogrejejo. Naj se vam nikamor ne mudi. Sajenje v mrzlo zemljo pogosto izniči prednost, ki smo jo pridobili z vzgojo sadike...
NEZAHTEVNA RASTLINA
...Če nam uspe vzgojiti sadiko, je rastlina kasneje dokaj nezahtevna...Potrebuje bogata tla in je najbolj hvaležna za gnojenje s hlevskim gnojem ali domačim kompostom. ...
...Medvrstna razdalja naj bo vsaj 40 cm, v vrsti pa lahko rastline sadimo po 30 cm narazen. Okra dobro prenaša sušo, kljub temu pa je priporočljivo, da tla zastremo z organsko zastirko. Zelo primerne so koprive, seveda pa je lahko zastirka tudi pokkošena trava z zelenice. V hujši suši, posebno če rastlina cveti, zalivamo enkrat na teden, a obilno...
...Na zelenjavnem vrtu se bo dobro razumela s paradižnikom, bučkami in bučami, za varstvo pred škodljivci pa v bližino lahko posadimo baziliko.
Če imate občutljivo kožo za obiranje uporabljajte rokavice, saj podobno kot pri kumaricah ali bučkah dotikanje listov lahko povzroči srbenje.
KAJ JE UŽITNO
Uživamo zelo mlade, zelene plodove. Te odtgamo že pet do šest dni po cvetenju, ko so veliki od 3 do 5 cm. Za obiranje raje uporabljamo škarjice, da ne poškodujemo rastline...
...jo moramo posaditi na najbolj sončne gredice in poskrbeti, da je ne bodo senčile višje rastline paradižnika ali visokega fižola.
Plodove lahko kuhamo, cvremo ali pečemo. Najpogosteje jih uporabljamo za različne zelenjavne omake, juhe ali prikuhe. Lahko so del rižote, preliva za testenine ali celo del piknika z žarom na prostem. Zelo dobre so tudi ocvrte v pivskem testu..."
To je izpis tistega, kar je bolj zanimivo. Drugače je v reviji zraven še par slikc okre."
labia:
"Tukaj je malo primerjave v videzu: Momordika, okra in vigna.
Okra - Hibiscus esculentus = Abelmoschus esculentus
družina: Malváceas (Malvaceae).
bamija, oziroma jedilni oslez, stročnica, ki izvira iz Etiopije. Druga imena: Okra, Lady's Fingers, Gumbo, Damske palčke "
emkey:
"Del letošnjega pridelka. Okra, v treh farbah  ... tri sorte.
Mali cvetovi so 'best of', večji pa so že 'malce ušli'. Okro trenutno uporabljamo izključno za zgostitev golaža. Problem pridelave je, da imamo malce prekratko poletje. Ravno začne dobro delat, pa je že jesen."
Foto: emkey
vida:
"ne vem od kje tile podatki o sejanju okre, a tole se ne bo nikakor izšlo, okra zelo hitro vzklije in tudi raste, po podatkih so prvi plodovi pri zgodnjih sortah že po 45 dneh, večina 50-55, se pravi da bi ob sejanju v februarju, rastlina sedaj še predenj bi jo prestavili v zemljo začela s plodovi.
Začnite takrat ko lubenice in bučke, lahko celo kakšen teden pozneje, rabi toploto, tudi čez noč...
In res je zelo občutljiva na presajanje, tako celo najboljše kar direkt sejanje, ko se dovolj otopli, semena čez noč namočimo. "
Ivčk:
"Kot pravi Vida, je okro najbolje sejati direktno na prosto, ko se otopli in ni več nevarnosti za mraz. Meni se sadike niso obnesle, iz direktne setve pa so bile rastline zelo lepe in kasneje tudi rodne..."
ERIENNE:
"Ja, okra res ne mara presajanja. Jaz sem 6 zrnc posejala konec marca. Hitro je vzklila in lepo rasla, dokler je nisem presadila v večji lonček. Ker nisem pravočasno prebrala foruma - navodil so mi od 6 ostale le dve sadikci. Ostale štiri so že v roku par dni propadle. Ponovno sem posejala nekaj semen( že v štartu sem dala večji lonček) in sedaj so velike okoli 10cm. Nimajo pa kaj veliko listov ( 2-4). Nekaj zrnc bom pa še posadila direktno v zemljo. Takrat ko bom sadila malancane.
Morda bi bilo okro ( za nas ki nismo na obali) najlažje saditi v šotni lonček in ga potem samo zakopati v zemljo. Tako ne bi bilo presajanja in s tem šoka za rastlino."
emkey:
"Okro se obira, dokler je strok še mlad. Recimo 5-7cm dolg. Nekoliko zavisi tudi od sorte. Starejši stroki počasi otrdijo, se obarvajo, so nitasti, in v času polne zrelosti olesenijo oz. se posušijo.
Puščanje strokov na rastlini precej zmanjša nastavljanje novih. Torej, priporočam redno obiranje, šele proti koncu sezone pustiš kakšen strok za seme, za novo sezono."
Foto: katrinca |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
harka
Pridružen/-a: 26.12. 2007, 06:10
Prispevkov: 931
Kraj: Ljubljana, tudi do 600m nmv
|
| Objavljeno: 26 Dec 2007 17:17 Naslov sporočila: |
|
|
Če jo bo kdo slučajno imel viška spomladi (seme ali sadiko) se toplo priporočam.
Pozdravček |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
sempervivum
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 14:06
Prispevkov: 1032
|
| Objavljeno: 28 Dec 2007 07:04 Naslov sporočila: |
|
|
Iščemo rastlino z latinskim imenom Hibiscus esculentus.
Pravijo ji tudi bamija. Izvira iz Afrike. Cveti julija / avgusta, cvetovi so bledo rumeni. Je enoletnica.
Zrela samena nekateri uporabljajo podobno kot kavo - seme posušijo in zmeljejo.
Iz zrelih sadežev pripravljamo juhe. Okus je pa, kot pravijo, nekaj posebnega. Brrrr... Najbrž v slabem pomenu besede.
Iz stebel te rastline so včasih delali papir.
Cvetne popke in liste lahko blanširamo, jih jemo v solati ... Menda imajo okus po špargljih.
Kje dobiti semena ali rastlino, pa žal ne vem. Še delam na tem ...
Morda, morda bi zadevo rešili tako, da bi kupili sadež ... Če ga prodajajo v eksotičnem butiku najboljšega sopseda pa ne vem ... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
arena
Pridružen/-a: 18.12. 2007, 09:13
Prispevkov: 583
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
sempervivum
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 14:06
Prispevkov: 1032
|
| Objavljeno: 29 Dec 2007 03:50 Naslov sporočila: |
|
|
Evo, pa še tole sem izbrskala:
Rastlina spada v družino slezenovk. Sinonim je Abelmoschus esculentus.
Semenski stroki so za prst debeli. Te moramo obrati, ko so še mladi in zelene barve.
Sejemo tako, da uporabimo pečeno zemljo, paziti je treba na primerno visoko temperaturo.
Vzkaljeno seme postavimo na svetlo, ne pa na direktno sonce. Mlade rastline zalivamo redno, stare, ko se zemlja izsuši.
Okra najbolj uspeva na sončnem južnem oknu. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
sempervivum
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 14:06
Prispevkov: 1032
|
| Objavljeno: 05 Jan 2008 05:59 Naslov sporočila: |
|
|
Evo, pa še enkaj frišno pridobljenih podatkov:
Je enoletnica, ki zrase do višine 2 m. Izvira iz Srednje Azije.
Rumen cvet ima temno piko na sredini.
Prve plodove, dolge do 5 cm, včasih dobimo že v 40 dneh po sejsnju ratsline. Plodove nabiramo sproti, dokler so še zeleni in sočni. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
harka
Pridružen/-a: 26.12. 2007, 06:10
Prispevkov: 931
Kraj: Ljubljana, tudi do 600m nmv
|
| Objavljeno: 11 Jan 2008 08:51 Naslov sporočila: |
|
|
Letos bom naročila semena okre. Se lahko pridružite naročilu.
Pa v reviji, mislim da Rože in vrt, je članek o okri. O vzgoji pa uporabi. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
harka
Pridružen/-a: 26.12. 2007, 06:10
Prispevkov: 931
Kraj: Ljubljana, tudi do 600m nmv
|
| Objavljeno: 12 Jan 2008 10:53 Naslov sporočila: |
|
|
Oli!
Našla sem revijo s člankom o Okri. Gre za revijo Rože&Vrt, št 1, januar 2008. In ker mi je blazno dolgčas na šihtu, je tukaj prepis dela članka, ki ga je napisala ga. Miša Pušenjak.
"...V toplih krajih jo običajno sejejo kar neposredno na stalni prostor, ko se zemlja dovolj segreje. Okra potrebuje zelo toplo zemljo, nad 15°C, da bo setev uspešna. Pri nas se zemlja dovolj zgodaj ogreje le ob obali. Zato bomo morali vzgojiti sadike.
VZGOJA SADIK
Da bodo sadike dovolj razvite, ko jih bomo presadili na prosto, jih začnemo sejati že februarja. Seme okre je precej trdo, zato mnogi priporočajo, da ga pred setvijo čez noč namočimo v toplo vodo. Okra presajanja ne prenaša najbolje, zato moramo vzgojiti sadike s koreninsko grudo. Tudi pikiramo jih raje ne. Izberemo enako velike lončke kakor za vzgojo sadik paradižnika ali jajčevca. V vsakega posejemo dve semeni. Kasneje lahko odvečno rastlinico odščipnemo, a ni nujno.
Lončke postavimo na toplo in tudi po vzniku vzdržujemo dokaj visoko temperaturo, da se bodo sejanci uspešno razvijali. Zalivamo zelo zmerno, saj jih rada napade koreninska gniloba. Na prosto jih presadimo šele, ko se tla dovolj ogrejejo. Naj se vam nikamor ne mudi. Sajenje v mrzlo zemljo pogosto izniči prednost, ki smo jo pridobili z vzgojo sadike...
NEZAHTEVNA RASTLINA
...Če nam uspe vzgojiti sadiko, je rastlina kasneje dokaj nezahtevna...Potrebuje bogata tla in je najbolj hvaležna za gnojenje s hlevskim gnojem ali domačim kompostom. ...
...Medvrstna razdalja naj bo vsaj 40 cm, v vrsti pa lahko rastline sadimo po 30 cm narazen. Okra dobro prenaša sušo, kljub temu pa je priporočljivo, da tla zastremo z organsko zastirko. Zelo primerne so koprive, seveda pa je lahko zastirka tudi pokkošena trava z zelenice. V hujši suši, posebno če rastlina cveti, zalivamo enkrat na teden, a obilno...
...Na zelenjavnem vrtu se bo dobro razumela s paradižnikom, bučkami in bučami, za varstvo pred škodljivci pa v bližino lahko posadimo baziliko.
Če imate občutljivo kožo za obiranje uporabljajte rokavice, saj podobno kot pri kumaricah ali bučkah dotikanje listov lahko povzroči srbenje.
KAJ JE UŽITNO
Uživamo zelo mlade, zelene plodove. Te odtgamo že pet do šest dni po cvetenju, ko so veliki od 3 do 5 cm. Za obiranje raje uporabljamo škarjice, da ne poškodujemo rastline...
...jo moramo posaditi na najbolj sončne gredice in poskrbeti, da je ne bodo senčile višje rastline paradižnika ali visokega fižola.
Plodove lahko kuhamo, cvremo ali pečemo. Najpogosteje jih uporabljamo za različne zelenjavne omake, juhe ali prikuhe. Lahko so del rižote, preliva za testenine ali celo del piknika z žarom na prostem. Zelo dobre so tudi ocvrte v pivskem testu..."
To je izpis tistega, kar je bolj zanimivo. Drugače je v reviji zraven še par slikc okre.
_________________
Life lived in fear is a life half lived.
Nazadnje urejal/a harka 12 Jan 2008 13:39; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
sasok
Gost
|
| Objavljeno: 12 Jan 2008 11:25 Naslov sporočila: |
|
|
Harka zdaj pa me res zanima kaj dealš v službi da ti je tak dolgčas!  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
harka
Pridružen/-a: 26.12. 2007, 06:10
Prispevkov: 931
Kraj: Ljubljana, tudi do 600m nmv
|
| Objavljeno: 12 Jan 2008 11:35 Naslov sporočila: |
|
|
Sem varnostnica v muzeju, kjer 12 ur sedim v recepciji.
Ker so muzeji v Slo tako slabo obiskani, imamo ob slabih dnevih 0 obiskovalcev.  In potem je treba nekako zapolnit 12 ur dolgčasa. :?  :D In tako veliko berem leposlovja, brskam po netu (tako sem našla tudi ta forum) in počnem karkoli se spomnem, da le preženem dolgčas (tudi prepisujem članke iz revij na forum )
_________________
Life lived in fear is a life half lived. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Kaliroa
Pridružen/-a: 15.02. 2008, 23:50
Prispevkov: 2
|
| Objavljeno: 16 Feb 2008 15:18 Naslov sporočila: |
|
|
| Seme od okre imajo kot najnovejso ponudbo sedaj tudi (ne morem se izogniti reklami :? ) tudi v Semenarni :D sem ponosna lastnica dveh vreck semen |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
aron
Pridružen/-a: 07.02. 2008, 17:51
Prispevkov: 399
Kraj: Medvode
|
| Objavljeno: 16 Feb 2008 16:20 Naslov sporočila: |
|
|
| A se te vrečke že da kupiti, tudi sam sem zasledil, da bodo letos močno povečali ponudbo. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Kaliroa
Pridružen/-a: 15.02. 2008, 23:50
Prispevkov: 2
|
| Objavljeno: 17 Feb 2008 11:16 Naslov sporočila: |
|
|
| Ja vrecke se ze da kupit :D (vsaj v centru na Rudniku), glede povecanja ponudbe pa sem malo skepticna ali pa prezahtevna, ker tisto kar so imeli kot "nova ponudba" se meni ne zdi ravno veliko vec od stare, je pa res da mi je uspelo dobiti bok choi kar me zelo veseli in upam da je bil to samo zacetek ter bodo svojo ponudbo se dopolnjevali. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
aron
Pridružen/-a: 07.02. 2008, 17:51
Prispevkov: 399
Kraj: Medvode
|
| Objavljeno: 17 Feb 2008 12:42 Naslov sporočila: |
|
|
| Sam sem na njihovem forumu zasledil polno novosti za letošnje leto. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
nadina
Pridružen/-a: 19.02. 2008, 10:24
Prispevkov: 1689
Kraj: izola
|
| Objavljeno: 24 Apr 2008 19:25 Naslov sporočila: |
|
|
Ojla, Kaliroa! Sem prebrala, da si si nakupila semen okre. Zanima me, če si jih tudi posejali in kako ti rastejo?
Meni namreč zelo slabo...
LP Nadina |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
aron
Pridružen/-a: 07.02. 2008, 17:51
Prispevkov: 399
Kraj: Medvode
|
| Objavljeno: 24 Apr 2008 19:59 Naslov sporočila: |
|
|
| Meni so ravno danes vzklile prve rastlinice. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
tinko
Vedno v gibanju - leteči vrtnar
Pridružen/-a: 04.12. 2007, 12:40
Prispevkov: 2234
Kraj: Rovte, Šentjernej, Strunjan
|
| Objavljeno: 24 Apr 2008 20:53 Naslov sporočila: |
|
|
Harka! Kako je z okro? Jo pridem iskat v muzej. Boš imela vsaj dva obiskovalca (jaz sem že celo življenje povsod večno drugi  ). Alojz |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
harka
Pridružen/-a: 26.12. 2007, 06:10
Prispevkov: 931
Kraj: Ljubljana, tudi do 600m nmv
|
| Objavljeno: 25 Apr 2008 06:33 Naslov sporočila: |
|
|
Ti kar pridi. Samo se prej pozanimaj, če delam.
Moja okra očitno čaka na toplejše čase, ker mi ni še nič ven prišlo, je pa res, da imam bogico kar zunaj na mrazu, tako da bom verjetno še nekaj časa čakala, da se kaj pokaže. =)
_________________
Life lived in fear is a life half lived. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
nadina
Pridružen/-a: 19.02. 2008, 10:24
Prispevkov: 1689
Kraj: izola
|
| Objavljeno: 19 Maj 2008 12:17 Naslov sporočila: |
|
|
Ojla Harka!
Tvojih semen še vedno nisem dobila (ta moja frendica ni resna!).
Okra iz Semenarne, ki sem jo posejala že zdavnaj, mi je zrastla, vendar so vse pomrle (zrastle so cca 10 cm visoko in potem naredile konec).
Bom jih poskusila sedaj enkrat posaditi kar ven na stalno mesto (s tvojimi vred, če mi jih prijateljica končno prinese?!).
Tinko (Hinko) iz Kopra - ali si ti že posejal Okro?
LP |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
harka
Pridružen/-a: 26.12. 2007, 06:10
Prispevkov: 931
Kraj: Ljubljana, tudi do 600m nmv
|
| Objavljeno: 19 Maj 2008 13:16 Naslov sporočila: |
|
|
Tinko je ravno dobil okro. Drugače pa baje ne prenaša presajanja, zato jo je najbolje posaditi na stalno mesto.
_________________
Life lived in fear is a life half lived. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
