 |
Vse o vseh rastlinah
Za nas z zelenimi prsti ...
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
mfranc
Pridružen/-a: 02.05. 2008, 20:00
Prispevkov: 4489
Kraj: Ljubljana
|
 Objavljeno: 10 Avg 2008 12:09 Naslov sporočila: |
 |
|
| mfranc je napisal/a: | | Coville pa je odlična mešanica sladko-kislo. |
Pa še aneks  , k temu kar sem zapisal:
ravnokar sem pozobal nekaj borovnic Coville; se mi zdijo najbolj podobne okusu domače gozdne borovnice, nabrane na dobrem, sončnem terenu . Samo, da ima bolj poln okus, več sušine, kot evropska.
mfranc
Nazadnje urejal/a mfranc 10 Avg 2008 19:39; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
Jasminka
Pridružen/-a: 24.06. 2008, 14:40
Prispevkov: 1314
Kraj: Slovenj Gradec
|
| Objavljeno: 10 Avg 2008 12:43 Naslov sporočila: |
|
|
Mene pa zanima ali se ti "bajski" dajo razmnoževati s potaknjenci ali grebenićčenjem  V neki oddaji, morda NA VRTU, sem to že slišala.
A je kdo že probal in kakšne izkušnje ima |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
JernejZ
Pridružen/-a: 05.08. 2008, 20:07
Prispevkov: 104
Kraj: Kranj
|
| Objavljeno: 11 Avg 2008 19:03 Naslov sporočila: |
|
|
| JernejZ je napisal/a: | | Posadil bi šest sadik (na dve različni mesti, na vsako po tri sadike;... |
Danes, ko sem izkopal še drugo luknjo/kanal (2,2m-dolžina x 80cm-širina x 45cm-globina) za drugi trojček borovnic, sem opazil, da za razliko od prvega mesta, ko sem preverjal, kako kaj dno kanala požira vodo, tu voda zastaja - na prvem mestu vodo kar lepo požira, čeprav počasi.
Dno kanala (in verjetno še kakšen meter) je tu povsem ilovnato. Jutri bom poskusil odkopat še enih 20 cm in naredit drenažo, če mi to ne bo ratalo pa me malo skrbi, kako bi se borovnice počutile v takih pogojih
Sem v dilemi, do katere višine bo voda res tudi zastajala v kanalu, ali jo bo morda šota v celoti vpijala, ali vsaj recimo zgornjih 30 cm, kolikor naj bi zrasle korenine borovnic, in bo višek vode, če bo, ilovica počasi le vpila. Ali ima kdo kaj izkušenj z ilovnatimi tlemi?
mfranc, hvala za opis Coville, in, ja, v nedeljo sva šla s punco malo na izlet na Barje, in sva se malo pozanimala iz prve roke - oz. iz lončka v usta - cel liter sva jih zmazala - berkeley (kar velike, malo kisle, sočne) in jersey (majhne, sladke, goste) - no, še bo treba it, zagotovo
Nazadnje urejal/a JernejZ 20 Apr 2009 19:51; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mfranc
Pridružen/-a: 02.05. 2008, 20:00
Prispevkov: 4489
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 11 Avg 2008 22:47 Naslov sporočila: |
|
|
| jasminka je napisal/a: | | Mene pa zanima ali se ti "bajski" dajo razmnoževati s potaknjenci ali grebenićčenjem V neki oddaji, morda NA VRTU, sem to že slišala.A je kdo že probal in kakšne izkušnje ima |
Sam se doslej nikoli nisem ukvarjal s kakršnim koli razmnoževanjem , pa sem vrtičkar z več desetletnim stažem  Se tudi iz tega vidi, da smo si vrtičkarji v "detaljih" kar precej različni 
Po drugi strani; v tehnični stroki, kjer sem delal, se je vedno vse mudilo: roki, Roki, ROKI , pa sem to naglico prenesel na vrt - ni časa za čakanje! (na karkoli, potaknjence npr.  )
Malo sem pogledal v "borovničevo" literaturo, kjer avtorica opozarja, da razmnoževanje zahteva >veščega strokovnjaka, ki.....<
Se pa razmnožuje vegetativno na vse načine: potaknjenci, vlačenicami, koreninskimi izrastki....
Ker so tele borovničke komaj iz plenic , jih bom vsaj leto ali dve pustil pri miru
Sigurno pa so med rastlinami ogromne razlike glede možnosti vzgoje vegetativnih naslednikov, to bi vedeli drugi kaj več povedat...
Mene preseneča Kitajska volčja jagoda - Goji. Naredil sem tri potaknjence iz dve odlomljenih (transport iz Nemčije) vršičkov; rastejo, da jih je užitek gledati  .
LP mfranc |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mfranc
Pridružen/-a: 02.05. 2008, 20:00
Prispevkov: 4489
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 12 Avg 2008 00:04 Naslov sporočila: |
|
|
| JernejZ je napisal/a: | Danes, ko sem izkopal še drugo luknjo/kanal (2,2m-dolžina x 80cm-širina x 45cm-globina) za drugi trojček borovnic, sem opazil, da za razliko od prvega mesta, ko sem preverjal, kako kaj dno kanala požira vodo, tu voda zastaja - na prvem mestu vodo kar lepo požira, čeprav počasi.
Dno kanala (in verjetno še kakšen meter) je tu povsem ilovnato. Jutri bom poskusil odkopat še enih 20 cm in naredit drenažo, če mi to ne bo ratalo pa me malo skrbi, kako bi se borovnice počutile v takih pogojih
Sem v dilemi, do katere višine bo voda res tudi zastajala v kanalu, ali jo bo morda šota v celoti vpijala, ali vsaj recimo zgornjih 30 cm, kolikor naj bi zrasle korenine borovnic, in bo višek vode, če bo, ilovica počasi le vpila. Ali ima kdo kaj izkušenj z ilovnatimi tlemi?
mfranc, hvala za opis Coville, in, ja, v nedeljo sva šla s punco malo na izlet na Barje, in sva se malo pozanimala iz prve roke - oz. iz lončka v usta - cel liter sva jih zmazala - berkeley (kar velike, malo kisle, sočne) in jersey (majhne, sladke, goste) - no, še bo treba it, zagotovo |
Ilovnata tla bi lahko bila problem . Seveda zavisi od količine gline , nagiba terena , talne vode . To boš moral ugotoviti na licu mesta .
Najslabša možnost je, da ti alkalna voda pride do korenin....
Vsekakor drenaža, po potrebi tudi z drenažnimi cevmi stran od borovnic
Obstojajo pa tudi novejši pristopi do sajenja borovnic, ki so ti lahko v prid
Osebno sem za prve borovnice izkopal nekje do 40 cm globine globok jarek; vendar sem borovnice sadil bistveno više. Zakaj? Tudi jaz sem se bal kakšnih "fidbek" vplivov osnovnega zemljišča, ki je bilo desetletja bogato gnojeno tudi z apnenimi pripravki...
Spodnjih 10 cm zemlje sem bogato potrosil (pomešal) z žveplenim prahom. To je uveljavljen način zakisanja zemljišča.
Žvepleni pripravki zakisajo zemljo: podatek za ilovnato zemljo = 11 gr/m2 za 1,0 znižanja Ph vrednosti.
Ker nisem želel čakati na priporočeno dobo  1 leta od uporabe žvepla do sajenja borovnic, sem enostavno dvignil borovnice za 30 cm od žveplane zemlje (tampon iz šote, lubja iglavcev, vej iglavcev) in so se mi zgodili borovničevi grmiči na gomili
V času do sajenja naslednjih borovnic sem opazil:
- na internetu, priporočilo za dvig borovnic cca 30 cm iznad nivoja terena
Iz Amerike, seveda
- pri nakupu naslednje "runde" sadik sem na Ljubljanskem barju v živo videl ta način, pri profesionalcu
Poanta je, da borovnice tudi pri kakšnem dolgotrajnem deževju ne PLAVAJO v vodi  (korenine odmirajo zaradi pomanjkanja kisika)
Pogoj za takšen način sajenja pa je uporaba šotnih pripravkov. Šota res neverjetno zadržuje vlago celo v najhujši vročini!
Za naslednje grmičke sem skopal jarek globine 20 cm! Teren pod to globino sem enako močno žveplal kot prvič. Torej, s tamponom 20 cm sem prišel na nivo 0,00, tu pa posadil sadike v čisto, baltiško belo šoto
LP mfranc
P.S. Za tak način je širina kanala 80 cm lahko problematična, boljša je 1,0 do 1,2 m, da se lahko izdela gomila z sredinskim kanalom (dolbino) za zalivanje. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
JernejZ
Pridružen/-a: 05.08. 2008, 20:07
Prispevkov: 104
Kraj: Kranj
|
| Objavljeno: 12 Avg 2008 18:28 Naslov sporočila: |
|
|
Mfranc, hvala za vse predloge.
Tudi sam sem videl pri Američanih, da pogosto uporabljajo t.i. "raised box", žveplo pa sploh.
Mislim, da bom malo dvignil načrtovani nivo sajenja - tako da bi bil nivo sadik kar enih 50 ali 55 cm nad dnom iz ilovice (talne vode sicer ni, teren je raven).
Voda je danes zjutraj še vedno bila na dnu kanala, vendar pa precej manj kot včeraj. Torej dno počasi le požira, in upam, da glede na to, da sem v kanal dal skoraj 3 baltske šote (3 x 250l) ne bo problema z zastajanjem vode na dnu kanala tudi v daljših obdobjih padavin. Bom pa to do konca oktobra, ko bom sadil, še malo preveril. Npr., ko bo šota čez kakšen teden že fejst namočena, bom improviziral trodnevno močno deževje (no še bolje bi bilo, če bi to storilo kar nebo, no ali pa ne, tri dni je kar malo preveč) - in bom zlil v kanal enih 150 - 200 litrov vode, in potem preverjal nivo vode.
LP, Jernej |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mfranc
Pridružen/-a: 02.05. 2008, 20:00
Prispevkov: 4489
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 13 Avg 2008 19:41 Naslov sporočila: |
|
|
| JernejZ je napisal/a: | | Voda je danes zjutraj še vedno bila na dnu kanala, vendar pa precej manj kot včeraj. Torej dno počasi le požira, in upam, da glede na to, da sem v kanal dal skoraj 3 baltske šote (3 x 250l) ne bo problema z zastajanjem vode na dnu kanala tudi v daljših obdobjih padavin. Bom pa to do konca oktobra, ko bom sadil, še malo preveril. Npr., ko bo šota čez kakšen teden že fejst namočena, bom improviziral trodnevno močno deževje (no še bolje bi bilo, če bi to storilo kar nebo, no ali pa ne, tri dni je kar malo preveč) - in bom zlil v kanal enih 150 - 200 litrov vode, in potem preverjal nivo vode.LP, Jernej |
Jernej, če je še možno, bi šoto, ki je tudi dražja od ostalega materiala:
gozdna zemlja, žaganje in lubje iglavcev, veje iglavcev, silikatni pesek itd, rajši uporabil za neposredno (okrog sadik) sajenje sadik
V absolutnem merilu je namreč šota zelo nepropustna. S tem sem se v življenju večkrat srečal, npr, ko sem pred desetletji razmišljal o uporabi barjanske podtalnice za toplotno črpalko! Pa so mi strokovnjaki razložili, da je pretok vode totalno neuporaben - premajhen. Pa bi rabil samo nekaj litrov vode na minuto
Če boš naredil katero koli obliko dvignjene grede, boš s tem rešil skoraj vse probleme, ki jih pogojuje stanje terena. Z rednim dodajanjem organske prekrivke boš pa tako in tako dosegel, da se bodo korenine zadrževale pri boljši preskrbi, torej pod povšino terena
mfranc |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
JernejZ
Pridružen/-a: 05.08. 2008, 20:07
Prispevkov: 104
Kraj: Kranj
|
| Objavljeno: 13 Avg 2008 20:36 Naslov sporočila: |
|
|
Mfranc, zanimivo, hvala.
Bom šel res kar na gredičasto varianto, vendar brez vdolbine za poletno zalivanje v suši.
Koliko pa je potrebno sploh zalivati v suši, in na ful soncu, če je recimo luknja primerno pripravljena s šoto in ima 5 cm zastirke? Letos verjetno sploh še ni bilo potrebno?? Ali pač?
Kakšen je najenostavnejši način za preverjanje vlažnosti prsti? Sam imam neko merilo (cca 6 EUR) z dvema 20 cm paličicama, ki pa mi v prsti od borovnice, ki sem jo posadil lani, še vedno kaže 100%. Aparatek meri tudi osvetljenost, pri čemer mu verjamem, dočim pri pH vrednostih pa je čudno spremenljiv - včasih še v kisu kaže 7.
Mogoče je najlaže kar z roko zakopati enih 40 cm v prst in preveriti z otipom?? No, to sem zadnjič poskušal tudi pri taprvi borovnici, pa sem odnehal, ker sem takoj začutil ene koreninice, pomoje od brusnic, ki sem jih nasadil lani, pa se že fejst razraščajo.
Jernej |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mfranc
Pridružen/-a: 02.05. 2008, 20:00
Prispevkov: 4489
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 13 Avg 2008 21:47 Naslov sporočila: |
|
|
| JernejZ je napisal/a: | | Mfranc, zanimivo, hvala.Bom šel res kar na gredičasto varianto, vendar brez vdolbine za poletno zalivanje v suši. |
V mislih sem imel približno takole vdolbino , raba pa zavisi od vrste zastirke, lubje verjetno tega ne rabi, žaganje pa! Po suhem žaganju voda steče kot po steklu, stran od korenin. Ker še nisem formiral tega "grabna", porabim v suši najmanj kanto do dve (10 - 20 l) vode na gredo, da se žaganje napoji, potem pa fino prepušča vodo (pri dežju to ni potrebno ). Z druge strani, pa žaganje fino ščiti šoto pred izsušitvijo...
http://drevesnica.lj.kgzs.si/sajenje%20borovnic.htm
| JernejZ je napisal/a: | | Koliko pa je potrebno sploh zalivati v suši, in na ful soncu, če je recimo luknja primerno pripravljena s šoto in ima 5 cm zastirke? Letos verjetno sploh še ni bilo potrebno?? Ali pač? |
Verjetno letos ne bi bilo treba zalivati, se mi pa zdi, da sem dvakrat zalival, čisto ziheraško | JernejZ je napisal/a: | | Kakšen je najenostavnejši način za preverjanje vlažnosti prsti? Sam imam neko merilo (cca 6 EUR) z dvema 20 cm paličicama, ki pa mi v prsti od borovnice, ki sem jo posadil lani, še vedno kaže 100%. Aparatek meri tudi osvetljenost, pri čemer mu verjamem, dočim pri pH vrednostih pa je čudno spremenljiv - včasih še v kisu kaže 7. |
"Trotlziher" sistem; rahlo se odstrani zastirka, da se prst vtakne v šoto . Takoj se čuti ali je šota vlažna; pa: vaja dela mojstra, seveda
mfranc
Nazadnje urejal/a mfranc 14 Nov 2008 11:21; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
JernejZ
Pridružen/-a: 05.08. 2008, 20:07
Prispevkov: 104
Kraj: Kranj
|
| Objavljeno: 14 Avg 2008 22:37 Naslov sporočila: |
|
|
| Citiram: | | Po suhem žaganju voda steče kot po steklu, stran od korenin. Ker še nisem formiral tega "grabna", porabim v suši najmanj kanto do dve (10 - 20 l) vode na gredo, da se žaganje napoji, potem pa fino prepušča vodo (dež Wink ). |
Ja, mene na vasi že kar malo čudno gledajo, ko grem pred dežjem prav veselo zalivat suho, trdo zemljico  , in me sprašujejo "zakaj zalivaš, če bo pa dež", jaz pa njim "ja glih zato" |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
ZVONE
Pridružen/-a: 15.05. 2008, 10:32
Prispevkov: 71
Kraj: CELJE
|
| Objavljeno: 24 Sep 2008 13:36 Naslov sporočila: |
|
|
| Mene pa zanima, kako gnojite spomladi z mineralnimi gnojili - vprašanje za tiste, ki imate zastirko iz žagovine. Predvidevam, da ne direktno na njo- jo razgrnete, pa na zemljo ali kako drugače? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mfranc
Pridružen/-a: 02.05. 2008, 20:00
Prispevkov: 4489
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 24 Sep 2008 17:34 Naslov sporočila: |
|
|
| ZVONE je napisal/a: | | Mene pa zanima, kako gnojite spomladi z mineralnimi gnojili - vprašanje za tiste, ki imate zastirko iz žagovine. Predvidevam, da ne direktno na njo- jo razgrnete, pa na zemljo ali kako drugače? |
Nad - ali pod zastirko, odvisno od redosleda obdelave, saj gredo vsa gnojila, pa naj bodo hitro ali počasi topna kvečjemu navzdol
V vsakem slučaju pa je potrebno dodati dušika za razgradnjo zastirke. Priporočeno količino gnojila povečam za 50 - 100%.
Z zastirko v območju korenin ne pretiravam, cca 2 - 5 cm jo dodam.
mfranc |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
ZVONE
Pridružen/-a: 15.05. 2008, 10:32
Prispevkov: 71
Kraj: CELJE
|
| Objavljeno: 30 Sep 2008 08:30 Naslov sporočila: |
|
|
Hvala MFranc. Tudi sam delam tako, čeprav nisem vedel, da je dušik dober za razgradnjo zastirke. Gnojila pa bi, če sem dobro razumel lahko dal malo več- namesto ene pesti do 2?
Imam enak ph meter kot JernejZ in tudi meni ne kaže v redu- kupil sem ga pa zaradi tega, ker nisem delal pri saditvi ravno po "predpisih" in nisem v jamo dodal nič šote. Pri preverjanju pa mi pri enem grmu kaže 5, pri drugem 7...V čisti šoti, ki naj bi imela manj kot 4 mi kaže 7. Skratka zelo nezanesljivo. Kakšen predlog?
Pa še naj izbor borovnic na mojem vrtu- to je sorta Patriot- zelo velik sadež in izredno aromatična. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mfranc
Pridružen/-a: 02.05. 2008, 20:00
Prispevkov: 4489
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 30 Sep 2008 13:20 Naslov sporočila: |
|
|
| ZVONE je napisal/a: | | Hvala MFranc. Tudi sam delam tako, čeprav nisem vedel, da je dušik dober za razgradnjo zastirke. |
Pri formiranju nove grede za borovnice, se dodaja do 1 kg amonsulfata na 10 kg org. snovi - lubja, žaganja itd - za pravilno razkrajanje, in da žaganje ne jemlje dušika borovnicam. | ZVONE je napisal/a: | | Gnojila pa bi, če sem dobro razumel lahko dal malo več- namesto ene pesti do 2? Na grmiček!!! |
Točno to , če se pogovarjava o amonsulfatu, ki je najbolj (počasen) primeren za borovnice.
Urea ima bistveno več dušika, torej se jo da ustrezno manj. Je pa izhod v sili.
Organska dušična gnojila, npr Azet, se spet dodajo v povečani 1,5 do 2 x količini; ki zavisi od vsebnosti dušika. | ZVONE je napisal/a: |
Imam enak ph meter kot JernejZ in tudi meni ne kaže v redu- kupil sem ga pa zaradi tega, ker nisem delal pri saditvi ravno po "predpisih" in nisem v jamo dodal nič šote. Pri preverjanju pa mi pri enem grmu kaže 5, pri drugem 7...V čisti šoti, ki naj bi imela manj kot 4 mi kaže 7. Skratka zelo nezanesljivo. Kakšen predlog?
Pa še naj izbor borovnic na mojem vrtu- to je sorta Patriot- zelo velik sadež in izredno aromatična. |
pH metrov ne uporabljam, ravno zato, ker so te elektronske igračke hudo nezanesljive . Verjetno bi zadoščal lakmus papir 
Prav zato pa "predpisana" vzgoja, pomeni čisto dovolj natančnen pH . Torej, z uporabo kislih organskih snovi in kislih mineralnih gnojil, je kar težko zgrešiti priporočen pH 4,5 - 5,2*
* podatek variira glede na vrsto zemlje
organska tla: pH = 3,5 - 4,8
mineralna tla: 4,25 - 5,5
mfranc |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
ZVONE
Pridružen/-a: 15.05. 2008, 10:32
Prispevkov: 71
Kraj: CELJE
|
| Objavljeno: 02 Okt 2008 09:51 Naslov sporočila: |
|
|
| Kot zanimivost naj povem, da so mi tri borovnice ponovno zacvetele(samo en brst). Nekaj borovnic je že kar debelih. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mfranc
Pridružen/-a: 02.05. 2008, 20:00
Prispevkov: 4489
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 02 Okt 2008 10:08 Naslov sporočila: |
|
|
| ZVONE je napisal/a: | | Kot zanimivost naj povem, da so mi tri borovnice ponovno zacvetele(samo en brst). Nekaj borovnic je že kar debelih. |
Evo, poleg zimskih češenj   , še zimske borovnice
Zvone, si me spomnil na neuresničljive želje ; ko bi imel zimski vrt ali rastlinjak......
Nekaj časa nazaj mi je sneg polomil rodne vejice; vtaknjene v vazo so zacvetele več kot mesec prej od zunanjih . Samo ugibam lahko, koliko dni/tednov  prej bi imeli borovničke
mfranc |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
babaco
Pridružen/-a: 03.01. 2008, 18:36
Prispevkov: 1854
Kraj: vrhnika
|
| Objavljeno: 02 Okt 2008 11:04 Naslov sporočila: |
|
|
Pokrite borovnice so zrele 10 dni prej, nič več.
Zdaj je čas za gnojenje s fosfor - kalijevimi gnojili. Kater gnojila uporabljate?
V nasadih borovnic so imeli zelo velik izpad pridelka zaradi monilije( tudi do 70%).
Mfranc, sadike si dobil pri Lavrincu, kajne? Jaz tudi.
_________________
babaco
Nazadnje urejal/a babaco 02 Okt 2008 11:21; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
ZVONE
Pridružen/-a: 15.05. 2008, 10:32
Prispevkov: 71
Kraj: CELJE
|
| Objavljeno: 02 Okt 2008 11:19 Naslov sporočila: |
|
|
| Ni slaba ideja(zimski vrt)-jaz pogoje imam, mogoče pa probam- samo posoda je tako velika... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mfranc
Pridružen/-a: 02.05. 2008, 20:00
Prispevkov: 4489
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 02 Okt 2008 12:55 Naslov sporočila: |
|
|
| babaco je napisal/a: | | Pokrite borovnice so zrele 10 dni prej, nič več. |
Fino! Takrat je cena še astro-gastronomska 
| babaco je napisal/a: | | Zdaj je čas za gnojenje s fosfor - kalijevimi gnojili. Kater gnojila uporabljate?. |
Čisto ta pravo : PK kislo (z 11% žvepla) + bor + magnezij | babaco je napisal/a: | | V nasadih borovnic so imeli zelo velik izpad pridelka zaradi monilije( tudi do 70%). |
Ja vem, sem bil poleti krepko prestrašen . Tudi zato, ker se mi je po tistem zgodnjepoletnem dežju pojavila čisto navadna sadna gniloba (Monilinia fructigena Honey). Je pa po tednu sonca potuhnjeno izginila, kot je prišla .
Tale specialna borovničeva monilija (Monilinia vaccinii-corymbosi , se mi zdi ) je pa druga zgodba..........
mfranc |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
ZVONE
Pridružen/-a: 15.05. 2008, 10:32
Prispevkov: 71
Kraj: CELJE
|
| Objavljeno: 03 Okt 2008 09:59 Naslov sporočila: |
|
|
| Nisem siguren, da je že čas za jesensko gnojenje. Jaz ponavadi gnojim pozno jeseni, ko listje začne odpadati, včasih tudi pozimi, če je vreme primerno. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
  |
Vse o vseh rastlinah Seznam forumov
-> Sadje
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3, 4, 5, 6 ... 60, 61, 62 Naslednja
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3, 4, 5, 6 ... 60, 61, 62 Naslednja
|
| Stran 5 od 62 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
